Menu Item
Vlada je na seji potrdila nov zakon o medijih in ga poslala v državni zbor. Po navedbah ministrstva za kulturo gre za prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot dvajsetih letih.
Pri novem zakonu o medijih, ki ga je vlada potrdila na današnji seji in ga poslala v obravnavo v državni zbor, je vlada želela poskrbeti za uskladitev z evropsko zakonodajo na področju medijev, so zapisali na ministrstvu za kulturo. Avgusta 2025 namreč začne veljati Evropski akt o svobodi medijev (EMFA).
Prav tako veljavni zakon ne upošteva razvoja tehnologije, spremenjenih navad medijskih občinstev, pojava socialnih omrežij in vzpona umetne inteligence, so pojasnili.
Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko novi zakon določa večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti. Zakon prinaša tudi nov postopek presoje združevanja medijskih podjetij, ki bi lahko negativno vplivala na medijsko raznolikost in uredniško neodvisnost.
Skoraj enkrat več sredstev za izvajanje zakona
“Zakon omogoča tudi pripravo sodobnih shem za finančno pomoč medijem po zgledu številnih drugih evropskih držav, ki podpirajo kakovostne medije in novinarstvo. Mediji namreč kot gospodarska panoga do sedaj edini niso bili upravičeni do finančnih pomoči. Upošteva tako evropsko uredbo o svobodi medijev (EMFA), ki je bila sprejeta spomladi letos, kot tudi Akt o digitalnih storitvah,” je še sporočila ministrica Vrečko. Poudarila je, da so pri pripravi zakona upoštevali tako novinarje kot tudi izdajatelje medijev, regulatorje in civilno družbo.
Predvideni sta dve novi shemi finančnih pomoči, prva za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in druga za pomoč digitalnim medijem. Posledično se dvigujejo sredstva za pomoč medijem. Če je v proračunu ministrstva za kulturo za prihodnje leto za izvajanje zakona zagotovljenih 4.161.767 evrov, jih je v letu 2026 skoraj še enkrat več, osem milijonov evrov.
Novi zakon po navedbah ministrstva prepoveduje nameščanje vdorne programske opreme na komunikacijske naprave novinarjev in drugih medijskih delavcev. Močnejše naj bi bila varovana tudi pravica do zaščite novinarskega vira.
Nekatere določbe zakona o medijih bodo veljale tudi za nove medijske oblike, kot so spletne platforme, družbena omrežja ter vplivneži, ki s svojim delovanjem nagovarjajo širšo javnost, poskušajo vplivati na javno mnenje ali tržijo pozornost uporabnikov, so še zapisali na ministrstvu za kulturo.
DNS mora predloga zakona še natančno prebrati
Na današnjo vladno odločitev so se odzvali v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), kjer so predlog, kot so zapisali, pričakovali z nestrpnostjo. Že dlje časa namreč opozarjajo, da je obstoječa medijska zakonodaja zastarela. Med javno razpravo in v času medresorskega usklajevanja so sicer v društvu pripravili več pripomb na vmesne različice, med drugim so uspeli s predlogom, da se v novi zakon vključijo širše določbe državne podpore medijem oziroma kakovostnim medijskim vsebinam.
Obenem so bili do nekaterih predlaganih določb kritični, zato napovedujejo, da bodo natančno prebrali različico predloga zakona, “ki ga je prav na zadnji dan leta 2024 potrdila vlada”, in po potrebi opozorili na njegove pomanjkljivosti, so zapisali v DNS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje