Menu Item
Vlada in sindikati javnega sektorja naj bi danes parafirali kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev, a so dopoldne sindikati javnega sektorja zaradi "zmede, ki jo je povzročila vlada, ko je spremenila dolgoletno prakso", pozvali k zamiku. Vladna stran je nato popoldne sindikate obvestila, da lahko kolektivne pogodbe in ostale predvidene akte po posameznih stebrih parafirajo do srede do 15. ure.
Vladna stran je po pozivu sindikatu javnega sektorja k zamiku za danes predvidenega parafiranja kolektivnih pogodb sindikate obvestila, da lahko kolektivne pogodbe in ostale predvidene akte po posameznih stebrih parafirajo do srede do 15. ure. Do zdaj so jih parafirali le v stebru za javne agencije, sklade in zavode. V četrtek bi o podpisu dokumentov predvidoma odločala vlada, sam podpis bi sledil v petek.
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki jo vodi Branimir Štrukelj, so v dopisu vladi in njeni pogajalski skupini danes dopoldne predlagali, da se parafiranje kolektivnih pogodb in dogovorov v okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja, ki je bilo predvideno za danes, prestavi na sredo. Vlada jim je vsaj v enem od plačnih stebrov za pregled dokumentov namenila premalo časa, so navedli.
“Vladna stran je povzročila zmedo, ko je spremenila dolgoletno prakso, da dokumente parafirajo vodje pogajalcev na vladni in sindikalni strani, ter je – vsaj v enem od stebrov – na parafo povabila vse reprezentativne sindikate. Sindikati smo vabljeni na parafo, hkrati pa vseh dokumentov nismo niti videli, kaj šele, da bi jih lahko pregledali. Slednje velja vsaj za stebrna dogovora. Dejstvo, da smo, vsaj v enem od stebrov, za pregled stotin delovnih mest dobili le nekaj ur časa, je do sindikatov podcenjujoče,” so prepričani v KSJS.
Vlada in ministrstvo verjameta, da bo sprejeto pozitivno stališče
Na ministrstvu za javno upravo so ob današnjem dogajanju pojasnili, da je vlada po zaključku stebrnih pogajanj povabila predstavnike sindikatov na parafiranje kolektivnih pogodb in aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev v javnem sektorju, “ki kot rezultat zahtevnega pogajalskega procesa predstavljajo višje vrednotenje delovnih mest v javnem sektorju in so tako bistveni element novega plačnega sistema v javnem sektorju”. 190.000 javnim uslužbencem prinašajo višje plače tako na podlagi novih – višjih vrednotenj delovnih mest – kot tudi na podlagi nove plačne lestvice, torej višjih vrednosti plačnih razredov, s katerimi so vrednotena delovna mesta, so navedli.
Dodali so, da tako vlada kot ministrstvo za javno upravo verjameta, da bo po opravljeni razpravi na organih sindikatov, ki so jo napovedali v sindikatih, sprejeto pozitivno stališče članstva o podpisu dokumentov za uresničitev plačne reforme s 1. januarjem 2025.
V prenovljenem sistemu je predvidenih pet plačnih stebrov, poleg funkcionarskega še štirje za zaposlene v različnih delih javnega sektorja: steber za zdravstvo in socialo, steber za izobraževanje, raziskovalno dejavnost in kulturo, pa poseben steber za državne organe, občine in gasilce ter steber za javne agencije, sklade in zavode. V okviru slednjega so dokumente danes že parafirali.
Temelje za prenovo sistema postavlja zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je državni zbor že sprejel.
Sindikati in vlada pa so parafirali tudi kolektivno pogodbo za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej.
K parafiranju nekateri sindikati ne bodo pristopili
Po napovedih sicer vsi sindikati k parafiranju dokumentov ne bodo pristopili. Odločitev, da tega ne bodo storili, so prejšnji teden sporočili sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce. Nezadovoljni so namreč z vrednotenjem njihovih delovnih mest. To so sindikati drugega stebra sporočili v petek, ko so zapustili pogajanja.
V skupni izjavi so pojasnili, da pred pogajanji besedila kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti niso prejeli ne v elektronski ne v fizični obliki. Takšno ravnanje vladne strani so označili kot nepošteno, nestrokovno, nespoštljivo in skrajno ponižujoče.
Vladna stran medtem vse sindikate poziva, naj to storijo in v nadaljevanju pristopijo tudi k podpisu, pri čemer izpostavlja, da bo s tem omogočeno bistveno izboljšanje plačnega položaja zaposlenih, ki jih prav ti sindikati zastopajo. Sindikati od vladne strani pričakujejo, da ponovno preuči predloge sindikalne strani. V nadaljevanju pa pričakujejo tudi pogajanja za normativni del, kot ga imajo kolektivne pogodbe v drugih dejavnostih.
Na ministrstvu za javno upravo odgovarjajo, da je sindikalna stran predlog omenjene kolektivne pogodbe prejela večkrat, 9. in 23. septembra ter potem še 8. oktobra. Slednja pa se je v primerjavi z zadnjim predlogom razlikovala zgolj v delu, ki se nanaša na uvedbo novih delovnih mest ekspertov in specialistov, medtem ko se uvrstitve v plačne razrede niso spreminjale.
Pri tem pojasnjujejo, da je bil dogovor, da se delovna mesta ekspertov in specialistov pogajajo po plačnih stebrih, dosežen na krovnih pogajanjih dan pred stebrnimi pogajanji zvečer. Na omenjenih krovnih pogajanjih, na katerih sodelujejo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, pa da so bila ta delovna mesta z uvrstitvami v plačne razrede in pogoji za njihovo zasedbo tudi predstavljeni.
Vladna stran je tako, kot so zapisali, želela predstaviti še te zadnje spremembe, ki bi jih bilo treba vključiti v kolektivno pogodbo. Ker so sindikati zapustili pogajanja, pa kolektivna pogodba ni bila obravnavana.
Ključni razlog, da so sindikati zapustili pogajanja, po oceni vlade “ni vezan na obravnavo kolektivne pogodbe, temveč na dejstvo, da vladna stran ne more pristati na linearno poviševanje plač za vse zaposlene za štiri oz. pet plačnih razredov, kot predlaga sindikalna stran”.
Ministrstvo: Reforma bo uveljavljena tudi v primeru, če ne bi bile podpisane vse kolektivne pogodbe
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, “naj bi bila reforma po dogovoru s sindikati uveljavljena tudi v primeru, če ne bi bile podpisane vse kolektivne pogodbe dejavnosti, podpisano pa bi jih bilo zadostno število”, in sicer nova kolektivna pogodba za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti ter aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev najmanj štirih plačnih skupin.
V tem primeru bi se tudi za zaposlene v dejavnostih, za katere kolektivna pogodba dejavnosti ne bi bila podpisana, uveljavila nova plačna lestvica (vključno s prevedbo iz sedanjih plačnih razredov v nove) in druge spremembe, ki jih prinaša nov zakon. Ne bi pa bili uveljavljeni novi plačni razredi in druge vsebine, ki jih ureja konkretna kolektivna pogodba, ki ne bi bila podpisana.
Kvorum, po katerem je za veljavnost potreben podpis večine reprezentativnih sindikatov, je z zakonom določen samo za kolektivno pogodbo za javni sektor, in sicer je zahtevana “večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja”. Za dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju kvorum zakonsko ni predviden, na vladni strani pa pričakujejo, da bodo tisti sindikati, ki bodo podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor, podpisali tudi dogovor, ter da bodo upoštevali, da sta oba akta veljavna, če bosta imela večinsko podporo.
Če jim dogovora do 15. novembra ne bo uspelo doseči in kolektivne pogodbe ne bodo sklenjene, je dogovor med vlado in sindikati, da bo vlada najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
V Sindikatu vojakov Slovenije sicer napovedujejo, da bodo zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, če ta ne bo umaknjen, poslali v presojo ustavnemu sodišču s predlogom za njegovo začasno zadržanje. Prepričani so namreč, da je novi kvorum za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor, kot je določen v zakonu, neustaven.
BONUS VIDEO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje