Vlada je na seji sprejela sklep, da se na meji s Hrvaško začne postopek odstranjevanja žice, je povedala notranja ministrica Tatjana Bobnar. "Ograja na slovensko-hrvaški meji je bila postavljena kot začasni instrument. Nespremenljivo je, da bi postala trajen element mejne politike v običajnih migracijskih razmerah," je dodala in napovedala, da bo odstranjevanje ograje steklo v drugi polovici naslednjega tedna.
Vlada se je na današnji seji seznanila z načrtom odstranjevanja ograje na meji, ki so ga pripravili na ministrstvu za notranje zadeve. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, je vlada sprejela sklep, da se na meji s Hrvaško začne postopek odstranjevanja žice.
Po besedah ministrice je gradivo označeno s stopnjo tajnosti, zato o podrobnostih ni mogla govoriti. Je pa povedala, da se bo odstranjevanje žice začelo v prihodnjih dneh, o tem pa bodo obvestili tudi medije in javnost. Odstranjevanje bo izvedla Slovenska vojska, policija pa bo po odstranitvi zagotavljala varovanje državne meje. Vojska predvideva, da je mogoče odstraniti do 200 metrov žice na dan, odstranjevanje pa naj bi bilo končano v 150 delovnih dneh.
“Ograja na slovensko-hrvaški meji je bila postavljena kot začasni instrument. In nespremenljivo je, da bi postala trajen element mejne politike v običajnih migracijskih razmerah. S tem bi namreč sporočili družbi, da so migracije krizne same po sebi, kar je napačna predpostavka. Migracije so del sodobnih družb, njena stalnica v sodobnosti in v preteklosti. Pri tem pa je izhodišče vlade in ministrstva za notranje zadeve zavzemanje za varne poti migrantov in za varne meje za državljane, migrante in lokalne prebivalce,” je pojasnila ministrica.
Kot je dodala Bobnar, bodo tveganje v družbi naslovili z ustreznimi instrumenti, s katerimi razpolagajo demokratične družbe tako, da se ne ogroža življenja ljudi. “Policija bo z nadzorom območij, ki pomenijo povečano tveganje za nedovoljene migracije, s partnerskim sodelovanjem z drugimi državnimi organi ter lokalno skupnostjo, mednarodnim sodelovanjem, razvijanjem novih doktrin in tehnične opreme za odkrivanje in preprečevanje nedovoljenih migracij zagotavljala ustrezno raven varnosti obmejnemu prebivalstvu, prebivalstvu v notranjosti države oziroma EU,” je povedala.
Ministrica pravi, da je najučinkovitejša politika na področju migracij zagotavljanje zakonitih in s tem varnih in urejenih migracij. “Pristop vlade sledi temu načelu, ki v temelju pomeni zmanjševanje tveganj za vse: za državljane Slovenije, lokalne prebivalce in ljudi na migrantskih poteh,” je dejala.
Na pobudo ministrice se je včeraj sestalo novo posvetovalno telo, kjer so se sestali predstavniki državnih organov, nevladnih in mednarodnih organizacij ter civilne družbe, ki delujejo na področju migracij. Bobnar je povedala, da je bila vesela njihova konstruktivnega odziva, saj si vsi želijo isti cilj – to je priprava celovite migracijske strategije, v katerih bodo ključna vodila solidarnost, vključevanje in spoštovanje človekovih pravic. “Varna, solidarna in vključujoča družba bo ime in vodilo tega našega posvetovalnega telesa, katerega delo bo temeljilo na treh stebrih: dialogu s civilno družbi, nadgradnji strategije za celovito upravljanje migracij in prenovi področne zakonodaje,” je dodala.
Posamezne podskupine posvetovalnega telesa bodo vodili Simona Zavratnik, državni sekretar Branko Lobnikar in Polona Mozetič, vsi iz kabineta notranje ministrice. Vanje pa bodo vključeni tudi predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij in pristojnih ministrstev. Telo se bo zavzemalo za varnejše migracijske poti, za učinkovitejše azilne postopke in postopke za pridobivanje dovoljenj za prebivanje, olajšanje pogojev za mednarodno zaščito in sistematično vključevanje v družbo.
Prosilce za azil je po besedah Bobnarjeve treba sistematično vključevati v družbo in na trg dela ter jim omogočiti učenje jezika, ob tem pa preprečevati izkoriščanje delavcev. Policistom je že posredovala usmeritve naj bodo posebej pozorni na zaščito ranljivih skupin in naj zagotovijo individualno obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito ter evidentirajo, da so jih seznanili s pravicami.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje