Menu Item
Vlada je sprejela predlog zakona o zaščiti prijaviteljev oziroma žvižgačev, s katerim ureja področje varstva prijaviteljev kršitev predpisov v delovnem okolju, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Kot je po seji vlade poudarila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je cilj zakona preprečevati delodajalčeve povračilne ukrepe zoper žvižgače. "S sprejetjem zakona želimo okrepiti zavedanje javnosti, da prijava kršitev ni cinkaštvo ali revanšizem, ampak nasprotno. Družba potrebuje odgovorne posameznike, ki se izpostavijo zato, da opozorijo na nepravilnosti," je pojasnila.
Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o zaščiti prijaviteljev, t. i. žvižgačev, s katerim v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo s tega področja. Če bo zakon sprejet, se bo uporabljal za zaščito posameznikov, ki razkrijejo kršitve predpisov v svojem delovnem okolju — tako v javnem kot zasebnem sektorju. Domet zaščite je po vladnem predlogu zasnovan celo širše od zahtev evropske direktive. Nanaša se namreč tudi na prijavo kršitev vseh drugih predpisov, ki veljajo pri nas, ne le predpisov Evropske unije (EU).
Uporabljal se bo tudi za anonimne prijave, hkrati pa je od evropske direktive ambicioznejši, saj ima širši nabor zaščitnih ukrepov. “Pričakujemo, da bo sistem, ki ga uvajamo z zakonom, prispeval k preprečevanju in odkrivanju najrazličnejših oblik kršitev predpisov, ki z ustvarjanjem poslovne negotovosti zavirajo tudi gospodarsko rast, upočasnjujejo postopke in povzročajo dodatne stroške,” je po seji vlade na novinarski konferenci pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Po njenih besedah bo okrepljeno varstvo prijaviteljev povečalo splošno raven varstva delavcev skladno s cilji evropskega stebra socialnih pravic.
“Z zakonom o zaščiti prijaviteljev se tako končno postavljamo na zemljevid držav EU, ki se zavedajo, da je prijavljanje kršitev predpisov in odprava nepravilnosti v javnem interesu. Prispeva k boljši kakovosti in ustreznosti storitev, zaščiti finančnih interesov države in EU ter h krepitvi pravne države in vladavine prava. “S sprejetjem zakona pravzaprav želimo vse to tudi ozavestiti in okrepiti zavedanje javnosti, da prijava kršitev ni cinkaštvo ali revanšizem, ampak nasprotno. Družba potrebuje odgovorne posameznike, ki se izpostavijo zato, da opozorijo na nepravilnosti oziroma kršitve predpisov. Zaradi tega jih je treba tudi ustrezno zaščiti pred morebitnimi povračilnimi ukrepi,” je dejala Švarc Pipan.
KPK kot centralni organ
Kot je povedala ministrica, je predlog zakona zasnovan po načelu krovnega pristopa, to pa pomeni, da spoštuje že vzpostavljene nadzorne mehanizme na različnih področjih ter jih nadgrajuje. “Cilj sprejema zakona je preprečevati, da bi se povračilni ukrepi žvižgačem zlasti delodajalcev sploh zgodili. Za primere, ko se takšni povračilni ukrepi zgodijo, pa želimo s tem zakonom prijaviteljem zagotoviti čim bolj celovito podporo in pomoč, pa tudi učinkovito sodno varstvo,” je dejala ministrica.
Švarc Pipan je na novinarski konferenci med drugim pojasnila, kako bo zakon videti v praksi. Po njenih besedah ta predvideva dvofazno kanaliziranje prijav. Prva faza je predvidena znotraj samega delovnega okolja in velja za podjetja oziroma organizacije, ki imajo več kot 50 zaposlenih. Takšne organizacije bodo morale vzpostaviti primeren notranji kanal, prek katerega bodo lahko žvižgači prijavili nepravilnosti. Namen tega je, da se prijavljene nepravilnosti uredijo že na ravni podjetja oziroma organizacije.
Če prijava prek tega kanala ne bi bila učinkovita oziroma če bi se zgodili povračilni ukrepi, pa so po zakonskem predlogu na voljo tudi zunanji prijavni kanali. Gre predvsem za uporabo obstoječih organizacij, agencij, inšpektoratov, ki že imajo pristojnosti na področju prekrškovnih postopkov. Ključno vlogo pri izvajanju zakona znotraj sistema zunanjih kanalov bo imela Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo delovala kot centralni organ, na katerega se bodo lahko posamezniki obrnili, če na njihovem področju ni nekega drugega ustreznega oziroma specializiranega organa. Predvideno pa je tudi javno razkritje kršitev.
Predlog zakona med drugim prepoveduje povračilne ukrepe, kot so odpoved delovnega razmerja, šikaniranje ali premestitev na slabše delovno mesto. “Hkrati seveda določa zaščitne in podporne ukrepe za prijavitelje. Žvižgači, ki bodo prijavili kršitve predpisov v svojem delovnem okolju, bodo deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete. V primeru povračilnih ukrepov pa jim bodo med drugim nudeni svetovanje in informacije ter druga podpora, kot so pravica do sodnega varstva, pravica do brezplačne pravne pomoči, pravica do nadomestila za primer brezposelnosti in psihološka podpora.
Na podlagi dosedanje prakse v Sloveniji in primerljivih držav, ki so sistem zaščite žvižgačev že uvedle, po besedah ministrice predvidevajo, da bodo slovenski organi letno obravnavali približno deset primerov povračilnih ukrepov zoper žvižgače. “Ocenjujemo, da bo od tega približno pet primerov letno, v katerih se bo prenehalo delovno razmerje in ki bodo vodili do uveljavljanja sodnega varstva in drugih podpornih ukrepov,” je dejala.
Ministrica je poudarila še, da so pri pripravi zakonskega besedila sodelovali številni deležniki tako iz javnega kot zasebnega sektorja. “Vključili smo tudi neodvisne institucije, kot je KPK in civilno družbo, kot sta denimo Center za zaščito žvižgačev in Transparency International Slovenia,” je še povedala Švarc Pipan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!