Menu Item
Vlada je sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku. Zakon bi moral pred sprejetjem na vladi obravnavati Ekonomsko-socialni svet (ESS), a ga je vlada preskočila. Da gre za kršitev pravil delovanja ESS, kar je nesprejemljivo, pravi predsedujoči ESS Jakob Počivavšek. Neprijetno presenečeni so tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.
Vlada je na dopisni seji sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku. Podrobnosti bo pristojni minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pojasnil na jutrišnji novinarski konferenci.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, vlada predlaga obravnavo po nujnem postopku, “saj je njegov sprejem nujen, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države”. Vlada želi tako prehiteti 1. januar 2024, ko bi sicer v veljavo stopile rešitve prejšnje vlade.
Pojasnili so, da predlog zakona odpravlja pomanjkljivosti zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), in sicer pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo, ureja področje financiranja dolgotrajne oskrbe, oskrbovalcem družinskega člana omogoča, da nadaljujejo izvajanje storitev tudi po 1. 1. 2024. Z navedenim datumom bodo namreč obstoječi družinski pomočniki prevedeni v oskrbovalce družinskega člana. “Določba prvega odstavka 134. člena uvaja domnevo, da je ob izpolnjevanju ostalih pogojev z dnem uveljavitve predloga zakona za osebe izpolnjen pogoj gostote zavarovanja v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbi,” so zapisali.
Predlog zakona ureja postopen začetek izvajanja pravic do dolgotrajne oskrbe, saj ZDOsk za začetek uporabe pravic določa 1. 1. 2024. “Navedeni rok predstavlja prekratek rok za prehod na nov sistem dolgotrajne oskrbe, saj ne omogoča pravočasne izvedbe aktivnosti za vzpostavitev sistema in prehoda izvajalcev na nov sistem,” so pojasnili in dodali, da je opredelitev primerne časovnice zato ključnega pomena za zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov in potrebne sistemske in podporne rešitve za izvajanje dolgotrajne oskrbe. “Glede na to, da časovnica, določena v ZDOsk, ne omogoča pravočasnega začetka izvajanja dolgotrajne oskrbe, je nujno in neodložljivo, da se na novo določi prehodno obdobje za začetek uporabe pravic do dolgotrajne oskrbe, tako da se izvajanje posameznih pravic zamakne na kasnejše datume.”
“Sistemsko urejanje dolgotrajne oskrbe naslavlja velik del populacije, ima velike finančne posledice in vpliva tudi na ostale stebre socialne varnosti. Ker izvedbenih rešitev, ki jih predvideva ZDOsk, ni mogoče izvesti v predvidenem obsegu in predvidenih rokih, je sprejetje predloga zakona nujno, da se preprečijo nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna,” še pojasnjuje vlada.
Brez obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu
Prejšnji četrtek, torej pred le štirimi dnevi so ministri na seji vlade o predlogu zakona samo razpravljali, niso pa o njem še odločali, saj so ga nameravali naprej poslati socialnim partnerjem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in šele nato v državni zbor. Toda zdaj so ESS preskočili.
V petek, dan po seji vlade, je bila seja ESS odpovedana po sporočilu delodajalcev, da se je zaradi odsotnosti premierja Roberta Goloba ne bodo udeležili. Iz kabineta predsednika vlade so takrat sporočili, da se zavedajo pomena socialnega dialoga in da usklajujejo datum, ko bi se lahko zasedanja udeležil tudi Golob.
Predsedujoči ESS Jakob Počivavšek iz konfederacije sindikatov Pergam pravi, da je današnja odločitev vlade, da zakon sprejme brez ESS, ponovna kršitev pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta. V ESS so enakopravno zastopani trije partnerji, predstavniki delojemalcev, delodajalcev in vlade. “To je vsekakor problematično, gre za nov steber socialnega zavarovanja, uvajanje nove dajatve, vprašanje košarice storitev – nesprejemljivo je, da gre tak zakon naprej v obravnavo, preden bi se o njem lahko izrekel ESS,” je poudaril Počivavšek.
Neprijetno presenečeni nad tem, da je vlada na dopisni seji brez obravnave na ESS sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, so tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Kot so navedli v sporočilu za javnost, je predlagano besedilo tudi v nasprotju z obljubami o razbremenitvi stroškov dela kot enega od ciljev ob napovedi reform, saj prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo. Dodali so še, da predlog financiranja ni bil predmet javne razprave. V javno objavljenem predlogu zakona je bil namreč del, ki se nanaša na ureditev financiranja, izključen.
Da je uvedba dolgotrajne oskrbe “obsežen in pomemben nacionalni projekt na področju socialne varnosti,” so zapisali tudi pri vladi.
Zakon, ki ga je danes sprejela vlada, naj bi po 20 letih napovedi vendarle prinesel sistemsko ureditev skrbi za tiste, ki ne morejo skrbeti sami zase. Dolgotrajna oskrba je eden od najbolj problematičnih slovenskih podsistemov, zakon pa je bil sicer prvič sprejet v času prejšnje vlade, vendar nikoli ni zares začel veljati. Tisti, na katere bi najbolj neposredno vplival, so ga ostro kritizirali, zato je aktualna vlada zamaknila uveljavitev njegovih rešitev in napovedala, da ga bo popravila.
Sprejet tudi zakon o socialnem varstvu
Vlada je določila tudi besedilo predloga novele zakona o socialnem varstvu, s katerim med drugim predlaga sprejetje pravne podlage za kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva in potrebne spremembe za izvajanje ukrepov in črpanje sredstev evropskih skladov za ukrepe spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.
Ena izmed osrednjih sprememb predloga novele se nanaša na kadrovsko problematiko na področju socialnega varstva. Centri za socialno delo vrsto let opozarjajo, da se kadrovska struktura ne veča skladno s povečanim obsegom dela, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predlagajo tudi spremembe, ki so nujno potrebne zaradi sprejetja programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Z namenom spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki, bodo podprti ukrepi v tega okviru specifičnega cilja programa.
Ukrepi bodo osredotočeni na programe socialnega vključevanja, ukrepe socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami, izvajanje ukrepov mreže večgeneracijskih centrov ter večnamenskih romskih centrov, izvajanje aktivnosti na področju zaprtih oseb in oseb v probaciji ter ukrepe za izboljšanje vključitve priseljencev v izobraževalni sistem. Sofinanciranje navedenih specifičnih ciljev programa je predvideno s sredstvi evropskih skladov, zaradi česar se sprejema ustrezna pravna podlaga na zakonski ravni. Predlog novele določa tudi popravke ter vsebinske uskladitve glede na prenesena področja socialnega varstva z ministrstva za delo na ministrstvo za solidarno prihodnost. Tako se ureja institucionalno varstvo in področja starejših, ki jih ureja zakon o dolgotrajni oskrbi.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje