Menu ItemVlada je potrdila več sprememb na področju zdravstva. S spremembami na področju pediatrije in družinske medicine želijo zagotoviti, da bi več prebivalcev dobilo osebnega zdravnika. Z znižanjem cen in spremembo plačevanja radioloških storitev, kot sta magnetna resonanca (MR) in računalniška tomografija (CT), pa želijo radiologe pritegniti nazaj v javno zdravstvo.
Vlada je potrdila spremembe in dopolnitve uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024, je po seji povedala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel. Cilj je zagotavljati dostopnost storitev, celovitost in kakovost obravnav, je poudarila.
Med glavnimi spremembami je ministrica izpostavila prenovo modela plačevanja družinskih in pediatričnih ambulant. Kot smo poročali, bodo glavarinski količniki drugače vrednoteni. “S tem želimo finančno stimulirati zdravstveno osebje, da bi opredelili več ljudi,” je povedala.
Prenovo glavarinskih količnikov so v sodelovanju z ministrstvom pripravili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Namen prenove je bolj pravično določiti, kako “zahtevne” paciente ima vsaka od ambulant. Po novem bo povprečna zahtevnost pacientov, ki je izražena s količniki, različna po spolu in starosti pacienta. Ambulante bodo več denarja, po novem 70 odstotkov, dobile od glavarine, torej pavšalno, manj pa za plačilo opravljenih storitev. S tem se bo zmanjšala tudi administrativna obremenitev družinskih zdravnikov in pediatrov, ki jim ne bo več treba beležiti in ZZZS posredovati števila opravljenih posvetov na daljavo in krajših obiskov.
Za polno vrednost glavarinskih količnikov bo sicer moralo na novo paciente opredeliti zgolj šest od približno tisoč družinskih zdravnikov in približno 80 od nekaj čez 300 pediatrov, so povedali na ZZZS. Bodo pa finančno nagrajeni tisti, ki jih bodo opredelili več, kot je nujno. ZZZS bo po napovedih za nagrajevanje bolj obremenjenih ambulant namenil 4,5 milijona evrov na leto.
Z uredbo bodo podaljšali tudi delovanje ambulant za neopredeljene, ki bodo po novem imenovane dodatne ambulante.
Nove smernice za izdajanje napotnic
Jutri bo državni zbor obravnaval tudi interventni zakon, ki podaljšuje ukrep, s katerim se dodaten denar, ki ga dobi zdravstveni zavod, prenese do posameznikov v zdravstvenem timu, to so zdravnik, diplomirana in srednja medicinska sestra, administrativni delavci in tako naprej, je navedla Prevolnik Rupel.
Novela uredbe prinaša tudi nove smernice za napotovanje na področju fizioterapije in interne medicine. Število fizioterapevtskih obravnav na en delovni nalog bo omejeno na največ 15, ob tem pa so fizioterapijo za tretjo in vsako naslednjo ponovno napotitev pacienta za isto diagnozo omejili na največ tri obravnave. Smernice so pripravili razširjeni kolegiji, ki združujejo strokovnjake posameznega področja. “Smernice določajo, pri kateri diagnozi se napotuje redno, hitro, zelo hitro. Vsak, ki dejansko potrebuje storitev prej, po napotnici zelo hitro, bo do te storitve tudi prišel prej, ker bo s temi smernicami narejena triaža, koga se lahko napoti po kateri stopnji nujnosti, ” je povedala ministrica in pojasnila, da je bilo v zadnjih letih veliko napotitev pod ‘zelo hitro’, kar je kreiralo čakalne vrste, zdaj pa bo to urejeno.
Znižane cene radioloških storitev
Uredba bo s 1. januarjem znižala cene radioloških storitev. Za opravljene magnetne resonance (MR) bodo izvajalci v povprečju prejeli 21 odstotkov manj denarja, za računalniško tomografijo (CT) pa 13 odstotkov manj. Cene je določil ZZZS po metodologiji, ki jo uporablja za vse zdravstvene storitve, je pojasnila Prevolnik Rupel. Prihranek za zdravstveno blagajno je ocenjen na 16,6 milijona evrov na leto.
“Doslej je bilo plačevanje teh storitev po realizaciji, zdaj pa omejujemo plačevanje teh storitev za koncesionarje, medtem ko za javne zavode ostaja plačevanje po realizaciji,” je dejala ministrica in pojasnila, da tudi s tem rešujejo problem odhajanja radiologov iz javnega sektorja v zasebni oziroma h koncesionarjem.
“Dogaja se nam, da v javnih zavodih nismo imeli radiologov za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Se pravi, če je prišel v javni zdravstveni zavod otrok, ki je nujno potreboval ultrazvok trebuha, pa radiologa tam ni bilo, je bilo ultrazvok nemogoče izvesti,” je ponazorila. Po drugi strani pa denimo za nenujne magnetne resonance kolen čakalnih vrst ni.
S tem se bodo dobički koncesionarjev na tem področju predvidoma zmanjšali. Na vprašanje, ali pričakuje, da se bo del radiologov vrnil v javne bolnišnice, je ministrica odgovorila, da to težko reče. Bodo pa, kot je napovedala, učinke ukrepov budno spremljali in uredbo po potrebi prilagodili.
Novela uredbe prinaša tudi nekaj sprememb na sekundarnem nivoju. Med drugim bodo javne bolnišnice in oba univerzitetna klinična centra lahko dobila dodatna sredstva za plačilo krvi in krvnih pripravkov, za to z novelo namenjajo 17,3 milijona evrov. Novela predvideva tudi 16,6 milijona evrov za boljše vrednotenje urgentnih obravnav v okviru urgentnih ambulant oziroma centrov. Sistem urgentne pomoči bodo okrepili tudi s sofinanciranjem storitev 15 satelitskih urgentnih centrov. Za to bo namenjenih 25 milijonov evrov, približno polovico iz proračuna, polovico pa iz evropskih kohezijskih sredstev.
Prenovili so tudi model plačevanja ambulantne dejavnosti kardiologije, in sicer bo en tim na leto moral opraviti 4400 storitev, od tega vsaj 930 prvih pregledov, dejavnost pa se bo še naprej plačevala po realizaciji. Vsi izvajalci, ki bodo opravili 930 prvih pregledov, bodo upravičeni do 10 odstotkov višje cene prvega pregleda za vse preglede. V noveli so za to predvideli 247.000 evrov za leto 2025.
Vrednost ukrepov uredbe na letni ravni znaša 36,6 milijona evrov. Nekateri ukrepi se bodo uveljavili še v tem letu, nekateri v prihodnjem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje