Vlada v spremembe pri rubežu socialnih pomoči dolžnikom glob

S Šutarjevim zakonom je bilo v zadnjih dveh mesecih na področju zagotavljanja javne varnosti narejeno veliko, je na današnji novinarski konferenci vlade poudaril predsednik strokovnega sveta za evalvacijo izvajanja Šutarjevega zakona Branko Lobnikar.

Napovedal je, da se bo vlada v kratkem seznanila s prvimi ukrepi, ki so vezani na izvajanje Šutarjevega zakona. "Javno varnost se vzdržuje tako, da sistem deluje preventivno, da so otroci v šolah, da se ob ponavljajočih se kršitvah zagotovi hitro in predvidljivo ukrepanje ter da država dosledno uveljavlja pravila, ko se nakopičijo kršitve, ki povzročijo pritisk in nelagodje v lokalni skupnosti," je dejal Lobnikar.

Kot je dejal, so posebno pozornost namenili tudi prisotnosti otrok v šoli. Inšpektorat za šolstvo je po njegovih besedah v času od uveljavitve Šutarjevega zakona prejel približno 45 predlogov šol zaradi neobiskovanja šolskega pouka, v vseh primerih pa je v skladu z zakonom obvestil centre za socialno delo ter tudi pripravil okrožnico s predpisanimi postopki v tovrstnih primerih.

Lobnikar: Cilj Šutarjevega zakona ni več represija, ampak več učinkovitosti in doslednosti

Lobnikar je med drugim poudaril, da sta finančna uprava (Furs) in policija zaradi neplačanih obveznosti od konca lanskega oktobra do konca letošnjega januarja na območju jugovzhodne Slovenije zarubili 47 vozil, katerih skupna ocenjena vrednost znaša slabih 95.000 evrov. "Zgolj osem kršiteljev je na samem kraju poravnalo globe za nekaj več kot 14.000 evrov, zato do rubeža ni prišlo," je povedal Lobnikar in dodal, da policija in Furs v tem mesecu načrtujeta enajst skupnih aktivnosti.

Ob tem je spomnil, da je Šutarjev zakon bagatelna kazniva dejanja prekvalificiral v prekrške. "Če so bagatelna kazniva dejanja v preteklosti večinoma končala kot neobravnavana oziroma storilci zanje niso odgovarjali, so ta kazniva ravnanja po uveljavitvi zakona postala hitro obravnavana," je navedel Lobnikar.

Od uveljavitve zakona do poročanja konec januarja 2026 je policija evidentirala in izvedla postopke v primeru 1.231 tovrstnih prekrškov, je dejal Lobnikar. Ob tem je izpostavil, da cilj Šutarjevega zakona "ni več represija, ampak več učinkovitosti in doslednosti, da se kršitve obravnavajo hitro, zakonito in enotno, brez pravnih sivin ter za vse prebivalce enako".

Na podlagi Šutarjevega zakona je policija januarja v državi razglasila tudi dve tako imenovani varnostno tvegani območji. Prvo je razglasila na območju Metelkove v centru Ljubljane, drugo pa na območju romskega naselja Žabjek pri Novem mestu. Lobnikar je dejal, da je policija v skladu z zakonom na območju policijske uprave Novo mesto izvedla varnostno akcijo, v kateri je opravila nadzor 101 vozila ter 115 oseb. "Izdanih je bilo 18 plačilnih nalogov in osem opozoril, policisti so opravili 18 razgovorov s prebivalci na varnostno tveganem območju," je navedel.

Za izjemno učinkovito se je po njegovem mnenju izkazala možnost nekaznovane predaje nezakonitega orožja. Policija je ta teden sporočila, da je nezakonito orožje prevzela v 387 primerih, med drugim tudi 235 različnih pištol in 102 ročni bombi.

Furs ne bo več rubil socialne pomoči, ki jo dolžnik prejema za vzdrževane družinske člane

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jure Leben pa je dejal, da so se v zadnjih dveh tednih aktivno ukvarjali tudi z vprašanjem rubeža socialnih pomoči za prekrškarje. S Fursom in združenjem bank so se dogovorili, da bo redna socialna pomoč, ki je predmet rubeža, od 20. februarja naprej imela novo kodo namena.

"Na ta način bodo banke razločevale med rednim denarnim socialnim prejemkom ter med varstvenim dodatkom, izredno denarno socialno pomočjo ter dodatka za pomoč in postrežbo. Vse druge oblike pomoči bodo torej od 20. februarja naprej zavarovane pred izvršbo," je dejal Leben.

Pojasnil je, da bodo informacijski sistem centrov za socialno delo nadgradili tako, da bodo redno socialno pomoč po 20. marcu letos razdelili v dve nakazili. Prejemnik bo v prvem nakazilu dobil denarno pomoč, do katere je upravičen le on. "To nakazilo bo označeno s kodo namena, na katero je rubež mogoč," je poudaril Leben.

V drugem nakazilu pa bo prejemnik dobil denarno socialno pomoč, ki jo prejema za vzdrževane družinske člane. "Na ta drugi del denarne socialne pomoči rubež ne bo mogoč," je navedel Leben in dodal, da bodo z novo ureditvijo družine in posamezniki lažje shajali iz meseca v mesec.

Državni sekretar se je dotaknil tudi pilotnega projekta legalizacije romskih naselij. Kot je dejal, so s pristojnimi resorji so že pregledali obstoječe aktivnosti v občinah, v naslednjih dneh pa se odpravlja na teren v prvo občino. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker se je v "zadnjem času tudi Mestna občina Novo mesto odločila, da bo sodelovala pri legalizaciji in urejanju njihovega naselja".

Lobnikar: Pomisleki civilne družbe glede anomalij so bili primerni

Rubež socialne pomoči dolžnikom glob je v preteklih dneh razburil del javnosti in nevladne organizacije. Lobnikar je dejal, da so bili pomisleki civilne družbe glede anomalij, ki so se pojavile po izvajanju zakona, primerni ter da so vlada in pristojni organi nanje že odgovorili.

Ob tem je ponovil, da v primeru Šutarjevega zakona ne moremo govoriti samo o represivnosti, ampak zlasti o zagotavljanju pravičnosti v družbi. Navedel je, da po podatkih, ki jih imajo na razpolago v tem trenutku, ugotavljajo, da je od uveljavitve zakona manj kršitev javnega reda in miru, na območjih, na katerih veljajo poostreni policijski ukrepi, pa je stopnja občutka varnosti večja.

Kot je dejal Lobnikar, je strokovni svet za evalvacijo izvajanja Šutarjevega zakona prvič zasedal januarja letos. Takrat so se po njegovih besedah dogovorili, da bodo delo nadaljevali v ožjih delovnih skupinah, ki bodo analizirale posamezna področja. Napovedal je, da bodo tudi pregledali, katere določbe iz Šutarjevega zakona bi bilo smiselno prenesti v področno zakonodajo.

"Obravnavali bomo predlog, da se zakon nomotehnično in vsebinsko preoblikuje v zakon o javni varnosti kot krovni zakon za področje javne varnosti, ki ga v Sloveniji do zdaj še nismo imeli opredeljenega," je dodal Lobnikar.