Menu ItemPredsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta obiskala ljubljanski onkološki inštitut. Vlada je zagotovila 42,8 milijona evrov za njegovo širitev. "To za nas pomeni dan, ko začenjamo upati tako bolniki, njihovi svojci, kot seveda tudi zaposleni," je ob tem dejala direktorica inštituta Zlata Štiblar Kisić. Pogovarjali so se tudi o težavah bolnikov, ki terapije za zdravljenje raka ne dobijo več na dan pregleda pri zdravniku, temveč se morajo v Ljubljano pripeljati še enkrat. Rešitve še iščejo.
Predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta obiskala ljubljanski onkološki inštitut. Z vodstvom sta razpravljala o investiciji v nadgradnjo inštituta in novem načinu organizacije obravnave pacientov, ki prejemajo terapijo.
Kot je po srečanju povedala direktorica inštituta Zlata Štiblar Kisić, so izjemno veseli, da je vlada zagotovila denar za gradnjo onkološkega inštituta. Vlada je potrdila 42,8 milijona evrov za investicijo v nadzidavo dveh nadstropij na stavbi H ter nov objekt, stolpič s šestimi nadstropji in garažami v kleti. Zaključek projekta je predviden do konca leta 2028.
“To za nas pomeni presečni dan, ko začenjamo upati, tako bolniki, ki jih zdravimo pri nas, njihovi svojci, kot seveda zaposleni na onkološkem inštitutu. Od današnjega dne bomo lažje trpeli vse težave, ki nas pestijo zaradi pomanjkanja prostora, ker vemo, da je pred nami luč in da naj bi se še letos zasadila prva lopata,” je dejala Štiblar Kisić.
Premier Golob je povedal, da je gradbeno dovoljenje pravnomočno, prihodnji mesec pa bo objavljen prvi razpis za izvajalce.
Premier je komentiral tudi nedavno potrjeni zakon o zdravstveni dejavnosti, o katerem se je posvetoval z vodstvom inštituta. “Bil sem zelo pomirjen in zadovoljen, da na onkološkem inštitutu ne predvidevajo nekih posebnih zapletov zaradi zakona, med zaposlenimi pa za zdaj ni zaznati kakšne posebne nervoze zaradi zakona,” je dejal in ponovno poudaril, da je zdravstvena reforma za vlado ključna ter da pot do krepitve javnega zdravstvenega sistema poteka prek jasne razmejitve med zasebnim in javnim, ki jo prinaša zakon.
“Verjamem, da bo še nekaj odpora, tudi s strani interesnih skupin, a bomo na tej poti vztrajali, ker vemo, da je to najboljša pot, da bodo pacienti v javnem zdravstvenem sistemu dobili kvalitetno storitev,” je še zagotovil Golob.
Iskanje rešitev za onkološke bolnike, ki se vozijo od daleč
Druga tema današnjega političnega obiska na inštitutu so bile težave bolnikov, ki terapije za zdravljenje raka ne dobijo več na dan pregleda pri zdravniku, temveč se morajo v Ljubljano pripeljati še enkrat. To številne težave predstavlja predvsem za bolnike, ki prihajajo z drugih koncev države. Rešitev iščejo v sodelovanju z regionalnimi bolnišnicami.
“Veliko rešitev je na mizi, ena je tudi, da bi prvi del, laboratorij opravili v regionalni bolnišnici in nato prišli na kemoterapijo na onkološki inštitut, ali pa da bi oboje opravili v regionalni bolnišnici,” je povedala ministrica Prevolnik Rupel in napovedala objavo možnih rešitev do konca aprila.
Onkološki kirurg Erik Brecelj je dejal, da je prostorska stiska na inštitutu velika. “Zjutraj iščemo prazne postelje za bolnike, da lahko vse bolnike sprejmejo in operiramo, tako da ni mogoče, da bi drugi bolniki prespali,” je opisal.
“Verjamem, da je marsikomu težje priti dvakrat, vendar pomembno je, da noben bolnik ne dobi terapije pozno in ne bo imel slabšega zdravljenja,” je poudaril. “Moramo pa bolniki in zdravniki včasih stisniti zobe,” je dodal in dejal, da se spremembe ne morejo zgoditi čez noč.
Težave zaradi dvojnih voženj
Spomnimo, od začetka marca na ljubljanskem onkološkem inštitutu velja sprememba, ki je razburila številne paciente. Terapije za zdravljenje raka bolniki ne dobijo več na dan pregleda pri zdravniku, temveč se morajo v Ljubljano pripeljati še enkrat. To številne težave predstavlja predvsem za bolnike, ki prihajajo z drugih koncev države. Številna društva in organizacije so na inštitutu naslovili odprto pismo, v katerem so opozorili, da sprememba v organizaciji obravnav bolnike spravlja v stisko.
Vodstvo onkološkega inštituta je odgovorilo, da so spremembo, ki je bila zaradi dolgega čakanja bolnikov nujna, načrtovali tri leta. “Število dnevnih obravnav se je v zadnjih letih močno povečalo; v zadnjih treh letih inštitut beleži kar podvojeno število takih obravnav, kar potrjuje potrebo po bolj učinkoviti organizaciji dela,” so pojasnili.
Leta 2023 so obravnavali več kot 29.000 bolnikov, leto kasneje pa že več kot 36.000. “Sistem, ki je bil v teku, je ob takšnem skokovitem naraščanju bolnikov povzročal dolgotrajno čakanje na obravnavo in terapijo v čakalnicah in na hodnikih, kar je, žal, pogosto presegalo razumne meje, sistem pa ni zagotavljal optimalne bolnikove izkušnje,” je vodstvo tedaj pojasnilo svojo odločitev. Na onkološkem inštitutu menijo, da takšen režim skrajšuje čakanje, nasprotno pa pravijo bolniki.
O tej temi so danes govorili tudi na pododboru DZ za spremljanje rakavih obolenj. Predsednica pododbora Iva Dimic je sejo sklicala v želji, da bi se društva onkoloških bolnikov in vodstvo Onkološkega inštituta (OI) uspeli dogovoriti glede ustrezne organizacije zdravljenja onkoloških bolnikov, ki prihajajo tudi iz oddaljenih delov države.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Iztok Kos je dejal, da lahko nov način povzroči nevšečnosti za bolnike, ki prihajajo iz oddaljenih regij, zaradi dvojne vožnje pa so jim povzročeni tudi dodatni stroški. Te bo za tiste, ki prihajajo z reševalnimi vozili, kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mnogi bolniki, predvsem tisti, ki so iz bližine Ljubljane, pa po Kosovih besedah novo ureditev pozdravljajo.
Je pa državni sekretar ob tem poudaril, da so bile spremembe zaradi velike obremenjenosti OI nujne, saj so razmere v čakalnicah postajale nevzdržne.
Po besedah strokovne direktorice Onkološkega inštituta Janje Ocvirk obravnavajo več kot 70 odstotkov vseh bolnikov z rakom, število obravnav pa iz leta v leto narašča. Narašča tudi število aplikacij, v zadnjem letu z nekaj več kot 29.000 na 36.000, čemur je botrovalo predvsem, da so v UKC Maribor prenehali obravnavati bolnike z urološkimi raki. Pri tem je poudarila, da so zavezani varni in kakovostni obravnavi bolnikov in da so morali že pred uvedbo spremembe bolnike prenaročati na drugi dan, prenaročeni pa so bili bolniki z najdaljšimi terapijami. “Problem so tako kader kot prostori. Zaprli nismo niti enega oddelka niti ne odklanjamo bolnikov, res pa je, da če se nekaj sistemsko ne bo rešilo, ne vem, koliko časa bomo še zmogli na tak način,” je poudarila.
Na ministrstvu so po Kosovih besedah organizirali sestanek z vodstvom OI, na katerem so se pogovarjali o možnostih nadaljnjega urejanja obravnav na način, da bi bile te bolnikom čim bolj prijazne. Dogovorili so se, da se izdelajo navodila osebnim zdravnikom o pripravi bolnika na onkološko terapijo. Cilj je, da bi čim več bolnikov laboratorijske preiskave in klinični pregled lahko opravilo v domačem kraju, onkolog pa bi izvide pregledal in podal mnenje. Za bolnike, pri katerih je nujno potreben osebni pregled onkologa pred aplikacijo terapije in so iz oddanih krajev, pa se bo OI trudil celotno obravnavo še vedno izpeljati na isti dan.
Kot je pojasnila Ocvirk, so v pogovorih z bolnišnico Izola, da bodo prevzeli del obravnav za njihove bolnike. Po najbolj optimističnem scenariju bi nekaj bolnikov lahko prejemalo terapije v izolski bolnišnici že v maju. Želeli bi si, da bi v Mariboru obravnavali vse bolnike iz njihove in prekmurske regije, a na to nimajo vpliva. Pripravili bodo tudi navodilo za osebne zdravnike, je navedla.
Bolnike zmotil način komunikacije
Generalna sekretarka Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Tanja Španić je pojasnila, da jih je v društvih bolnikov najbolj zmotil način komunikacije in obveščanja, pa tudi da so se težave začele reševati na najtežjih bolnikih. Dodala je, da so v prejšnji pogovorih z vodstvom ugotavljali, da so še nekatera področje, kjer bi mogoče OI lahko razbremenil in bi predvsem nekatere dopolnilne terapije lahko opravili v lokalnih bolnišnicah oz. bližje bolniku.
Seje so se udeležili predstavniki več društev bolnikov. Med drugim je bilo slišati, da od bolnikov slišijo predvsem pozitivne besede o obravnavi in odnosu zaposlenih na OI ter da gre za bolnike, ki se sicer ne pritožujejo, a so tokrat dobili kar nekaj sporočil, s katerimi so jih seznanili s svojo stisko. Kristina Modic iz Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo je ob tem pozvala, da se jasno določi, kam se lahko obrnejo bolniki, ki potrebujejo obravnavo v enem dnevu, in pod kakšnimi pogoji se jim jo lahko zagotovi.
Dimic in poslanka Svobode Tamara Kozlovič sta pojasnili, da kakšnih sklepov na današnji seji pododbora ne morejo sprejeti. Kozlovič je na podlagi tega, kar je bilo danes povedano, vseeno optimistična in ugotavlja, da obstaja pripravljenost vseh, da prisluhnejo potrebam bolnikov. Meni pa, da se od ministrstva pričakuje malo aktivnejšo vlogo tudi v teh komunikacijah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje