Vlada zavrača očitke, da na področju mladih dela premalo

Slovenija 19. Avg 202421:08 6 komentarjev
Mladi v Sloveniji
Fotografija je simbolična (Foto: BOBO)

Področje mladih in urejanje njihovega položaja predstavlja pomemben del prizadevanj vlade za izboljšanje pogojev, vključno s spodbujanjem zaposlovanja, dostopom do izobraževanja, reševanjem stanovanjskih vprašanj ter omogočanjem aktivnega sodelovanja v družbenem in političnem življenju, so na očitke Mladinskega sveta Slovenije (MSS) odgovorili iz urada vlade za komuniciranje.

V MSS vladi namreč očitajo nespoštovanje lastnih zavez in pomanjkanje zanimanja za mladinska vprašanja. Ob nedavnem mednarodnem dnevu mladih so predsednika vlade Roberta Goloba pozvali, naj zagotovi redna srečanja s predstavniki mladih, vlado pa naj sprejme smernice za vključevanje mladih v procese odločanja.

Iz urada vlade za komuniciranje (Ukom) so za STA sporočili, da so 17. maja prejeli prošnjo MSS za srečanje s predsednikom vlade. MSS pa je srečanje z državno sekretarko za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko Natašo Lužar za predlagani 12. junij zavrnil z obrazložitvijo, da se želijo sestati s predsednikom vlade. 16. julija so bili predstavniki MSS pisno seznanjeni o možnosti termina srečanja v septembru, so zapisali.

Dodali so še, da je vlada na dopisni seji junija medresorsko usklajen predlog resolucije o nacionalnem programu za mladino za obdobje 2024 – 2032 potrdila, predstavniki organizacij v mladinskem sektorju pa so ga zavrnili.

Kaj je vlada doslej storila za mlade?

Na Ukomu so ob tem za STA nanizali, kaj je vlada na področju skrbi za mlade storila po posameznih resorjih. Poudarili so, da je Golob z namenom krepitve medgeneracijske solidarnosti že avgusta 2022 sprejel predstavnike organizacij, ki zastopajo interese mladih oziroma starejših. Golob je takrat zagotovil, da bo vlada dvig štipendij in možnost združljivosti državnih in Zoisovih štipendij obravnavala prednostno, kar se je po navedbah urada tudi zgodilo, saj bo po sprejeti noveli zakona o štipendiranju mogoče od šolskega leta 2024/2025 dalje sočasno prejemati obe štipendiji.

V zvezi z duševnim zdravjem mladih pa so se od lani odprli štirje novi centri za pomoč, sprejema se nov zakon o psihoterapiji, povečala se bo tudi mreža svetovalcev, dostopnost svetovalcev ter centrov za pomoč. Prav tako je vlada povečala vpise in financiranje na področju psihologije, so našteli.

Ministrstvo za zdravje vseskozi financira programe, ki naslavljajo medvrstniško nasilje, letos načrtujejo začetek izvajanja Razvoja programov duševnega zdravja za otroke, mladostnike in mlajše odrasle.

Poudarili so, da so se predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti večkrat sestali s predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in sindikatom Mladi plus tudi v zvezi s strategijo odprave prekarnosti. Pri zaposlovanja mladih je bilo objavljeno novo javno povabilo za ukrep Hitrejši vstop mladih na trg dela, katerega cilj je omogočiti zaposlitev za nedoločen čas okvirno 2.000 brezposelnim.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so med ukrepi za izboljševanje položaja mladostnikov izpostavili nedavno sprejetje zakonov o gimnazijah in o poklicnem ter strokovnem izobraževanju.

V okviru nastajanja nacionalnega programa za mladino se je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje preko svojih predstavnikov aktivno vključevalo v mladinski dialog, so zapisali in dodali, da je Urad RS za mladino posebej namenjen mladinskim politikam. Lani je bila realizacija urada 3,3 milijona evrov, v letu 2024 so sredstva iz državnega proračuna načrtovana v višini 3,6 milijona in v letu 2025 7,4 milijona evrov. Spomnili so, v okviru urada za mladino deluje tudi spletni portal mlad.si, ki predstavlja komunikacijsko križišče med mladimi, odločevalci in mladinskim sektorjem.

Tudi ministrstvo za solidarno prihodnost v svojih aktivnostih in oblikovanju področnih politik redno vključuje in se posvetuje s predstavnicami in predstavniki mladinskih organizacij. Tudi ministrstvo za javno upravo aktivno sodeluje pri krepitvi aktivnega državljanstva, sicer pa je državni proračun med drugim tudi glavni vir financiranja za večino štipendij, kateri povprečno nameni 75 milijonov evrov letno, so še našteli na Ukomu.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje