Menu Item
Vlada sedanjega generalnega državnega odvetnika Jurija Groznika ni ponovno imenovala na to funkcijo. Odločitev ministrskega zbora je bila soglasna.
Vlada je na današnji seji soglasno sklenila, da Jurija Groznika ne imenuje na čelo državnega odvetništva. Z obravnavo predloga za Groznikovo imenovanje, ki ga je vladi posredovala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je sicer ministrski zbor začel že na seji pred tednom dni, a so odločanje preložili. Njegovemu imenovanju je namreč nasprotovalo več ministrov na čelu z ministrom za delo in podpredsednikom vlade Luko Mescem, pravosodne ministrice pa tedaj ni bilo na seji. Kot razlog za nasprotovanje so ministri navedli Groznikovo vlogo pri preganjanju protestnikov v času prejšnje vlade.
Državno odvetništvo je namreč na zahtevo notranjega ministrstva pod vodstvom Aleša Hojsa oziroma na zahtevo Janševe vlade vložilo več odškodninskih tožb zoper najbolj prepoznavnega petkovega protestnika Jašo Jenulla. Za policijsko varovanje mirnega shoda pred dvema letoma, ko so protestniki in protestnice na zagrajenem Trgu republike brali ustavo, je Jenull prejel položnico v višini kar 34.000 evrov. Hojsova naslednica Tatjana Bobnar je takoj po nastopu sedanje vlade soglasje za tožbe umaknila, čemur je sledil tudi umik tožb državnega odvetništva.
Na ministrstvu za pravosodje so po predlaganju Groznika za generalnega državnega odvetnika poudarili, da je ministrica Švarc Pipan spoštovala določilo zakona o državnem odvetništvu, po katerem “minister kandidata, za katerega komisija v svojem mnenju poda oceno o primernosti, predlaga v imenovanje vladi”. Strokovna komisija je Grozniku še v mandatu prejšnje vlade prižgala zeleno luč, so navedli. Očitno pa je lahko njegovo imenovanje zavrnila vlada. V omenjenem zakonu namreč piše: “Če vlada na razpisano mesto ne imenuje predlaganega kandidata, lahko minister opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati ali odloči, da se razpis ponovi.”
Ministrica Švarc Pipan je po današnji seji vlade že povedala, da se je odločila za ponovitev razpisa. Na razpis, ki je bil objavljen jeseni lani, so se sicer poleg Groznika prijavili še dva zaposlena na državnem odvetništvu, Igor Kovačič in Simon Umek, ter državni sekretar na ministrstvu za pravosodje v času prve Janševe vlade Robert Marolt. Takratni pravosodni minister Marjan Dikaučič se je med njimi odločil za Groznika, s čimer naj bivši premier Janez Janša ne bi bil zadovoljen. To naj bi bil po besedah naših virov tudi razlog, da predlog za imenovanje Groznika v prejšnjem mandatu ni prišel na dnevni red seje vlade.
Groznik: Državno odvetništvo je tožbe moralo vlagati
Groznik, ki mu sedanji mandat na čelu državnega odvetništva poteče konec septembra, je menda v preteklih dneh že napovedoval, da bo v primeru, če na funkcijo ne bo ponovno imenovan, sprožil upravni spor. Po sredinem sprejemu pri predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič je poudaril, da je državno odvetništvo tožbe proti protestnikom po zakonu moralo vlagati. Po Groznikovih besedah je takrat z državo potekala živahna komunikacija: državno odvetništvo je svoji stranki, torej državi, jasno predstavilo, da glede takšnih tožb ni sodne prakse, zato tudi odločitev sodišča ni predvidljiva.
Kot smo poročali, je državno odvetništvo ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Aleša Hojsa večkrat opozorilo, da zahtevki za tožbe proti domnevnim organizatorjem protestov nimajo ustrezne pravne podlage. Ko je sklep, da tožbe mora vložiti, sprejela vlada, pa je državno odvetništvo klonilo in to storilo. Groznik je v prispevku v Pravni praksi nakazal, da v takšnem primeru državni odvetniki morajo slediti vladnim navodilom.
Švarc Pipan je poudarila, da današnja vladna odločitev nikakor ni nezaupnica strokovni komisiji, ki je Groznika ocenila kot primernega kandidata. Je pa vlada ocenila, da Groznik kljub siceršnji izkazani strokovni usposobljenosti in ustreznosti v dosedanjem mandatu ni dosledno skrbel za uresničevanje poslanstva, ciljev in načel delovanja državnega odvetništva. To pa sta spoštovanje in krepitev temeljnih postulatov pravne države.
Švarc Pipan o potrebnem etičnem pogumu generalnega državnega odvetnika
Pravosodna ministrica je izpostavila, da je vlada Janeza Janše z nedopustnim navodilom državnemu odvetništvu zlorabila institut zavezujočega navodila, ki ga je treba uporabiti s tresočo roko in ustavnopravno skladno. Aktualna vlada se zaveda, da je za državnega odvetnika vladno navodilo po zakonu o državnem odvetništvu formalnopravno sicer zavezujoče. Pri izbiri generalnega državnega odvetnika pa se po besedah Švarc Pipan kot eno ključnih postavlja vrednotno vprašanje, ali je državni odvetnik res dolžan izpolniti navodilo za vložitev tožbe, ki je evidentno nedopustna in neupravičeno posega v ustavno in mednarodnopravno zagotovljene človekove pravice.
“Vlada meni, da morajo v takem primeru prevladati višji in širši interesi krepitve pravne države, spoštovanje ustave, javnega interesa in ugleda države, ki jih je primarno dolžno varovati državno odvetništvo. Kljub izjemnim in nedopustnim političnim pritiskom, ki so jih bili v tem primeru v prejšnjem mandatu deležni posamezni državni odvetniki, državno odvetništvo kot organ in generalni državni odvetnik kot predstojnik tega organa, vlada meni, da mora biti generalni državni odvetnik oseba, ki premore zadostno mero etičnega poguma in pokončnosti, da se upre protipravnim odločitvam državnih organov,” je poudarila Švarc Pipan. Dodala je, da bi moral generalni državni odvetnik tak pogum še zlasti izkazati v primeru, ko gre za nedopustne posege v ustavno zagotovljene človekove pravice in dostojanstvo, oziroma bi se moral o takšnih posegih vsaj nedvoumno kritično javno izreči.
Da Jurij Groznik ni primeren za ponovno imenovanje na čelo državnega odvetništva, je včeraj izpostavila tudi Protestna ljudska skupščina. “Zavedamo se, da so bili v zadnjih dveh letih policija, tožilstvo, državno odvetništvo in druge javne institucije kot tudi ogromno posameznic in posameznikov podvrženi pritiskom janšizma in zlorabe oblasti. (…) Vendar pa je ravno v teh dveh letih postalo toliko bolj jasno in očitno, da se je tovrstnim nedopustnim pritiskom nujno upirati,” je navedla. Vlado je pozvala, naj poskrbi, “da bo državno odvetništvo v prihodnje vodila oseba, ki premore integriteto, kredibilnost, pokončno držo ter bo dosledno sledila načelom ustave in človekovih pravic”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje