Vlada v ustanovitev javnega zdravstvenega zavoda za nujno medicinsko pomoč

Po besedah državnega sekretarja Denisa Kordeža izhodišča predstavljajo naslednji korak v napovedani reorganizaciji sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Z njimi na ministrstvu sledijo dolgoletnim pozivom stroke urgentne medicine in nujne medicinske pomoči ter k enotnemu upravljanju sistema, je dodal.

Predbolnišnično nujno medicinsko pomoč, pod katero spadajo mobilne enote in sistem nujne medicinske pomoči, trenutno izvaja 61 različnih izvajalcev. Delovanje v sistemu ni poenoteno in usklajeno, prav tako niso usklajeni odzivi na večje dogodke in nesreče, je poudaril.

Na ministrstvu si z ustanovitvijo novega javnega zdravstvenega zavoda želijo zagotoviti enotno izvajanje in upravljanje sistema po celotni državi, kar med drugim vključuje enotne standarde strokovne usposobljenosti in opremljenosti.

"Na tak način bo sistem v najboljši možni meri odporen in odziven, tako v mirodobnem času, kot tudi v primeru množičnih nesreč in pa drugih naravnih katastrof," verjame Kordež.

Izvajalci so trenutno omejeni na meje pristojnosti posameznega zdravstvenega zavoda oz. občinske meje, kar je z vidika službe nujne medicinske pomoči neprimerno, meni Kordež.

Eden izmed ciljev enotnega zavoda je, da naslavlja potrebe bolnikov in zagotavlja enako dostopnost do nujne medicinske pomoči za vse ljudi v celotni državi. Z enotnim vodenjem službe mreže nujne medicinske pomoči bo bistveno lažje in hitrejše tudi prilagajanje števila timov, je dodal.

Do konca letošnjega leta bodo predvidoma ustanovili javni zdravstveni zavod, nato pa bodo začeli prenos dejavnosti dispečerske službe zdravstva in vzpostavitev letalskih operacij zdravstva, ki organizira helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Postopoma bodo vključevali izvajalce mobilnih enot nujne medicinske pomoči.

Satelitski urgentni centri in dežurna mesta po besedah Kordeža ostajajo urejeni enako, kot so danes. Izvajajo jih javni zdravstveni zavodi na primarnem in urgentni centri na sekundarnem nivoju.

Vlada spreminja način financiranja bolnišničnih obravnav

Vlada je na današnji seji sprejela novelo letošnje uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Novela posodablja sistem skupin primerljivih primerov (SPP), torej finančnih modelov, po katerih so bolnišnice plačane za opravljene akutne bolnišnične obravnave. S spremembo so razširili tudi nekatere programe v zdravstvu.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je po seji vlade pojasnila, da bodo uvedli nove uteži za plačilo akutnih bolnišničnih obravnav. Te prvič temeljijo na dejanskih stroških obravnav bolnikov v slovenskih bolnišnicah. Doslej so bile cene namreč izračunane na podlagi avstralskih podatkov izpred 20 let, z novimi utežmi pa bo sistem financiranja pravičnejši in preglednejši, je prepričana.

"To je pomembno predvsem za paciente. Končno bomo prišli do točke, ko ne bo več obravnav, ki bodo prevrednotene in tistih, ki bodo podvrednotene," je poudarila ministrica. Vsaka obravnava bo torej imela takšno ceno, kot znaša višina stroškov te obravnave, je dodala.

Po njenih besedah to pomeni, da izvajalci ne bodo več mogli izbirati prevrednotenih programov in zavračati podvednotene, pač pa bodo izvajali tiste programe, ki jih pacienti potrebujejo.

Nove modele in s tem spremembe financiranja akutnih bolnišničnih obravnav bodo uvedli 1. januarja 2026. Na letni ravni pa bodo zanje namenili 61 milijonov evrov. Spremembe so pripravljali več kot dve leti, temeljijo pa na stroškovni študiji, v katero je bilo vključenih 11 izvajalcev zdravstvene dejavnosti.

Skupni obseg dodatnih sredstev v uredbi za leto 2025 je 26,1 milijona evrov. Od tega gre 12,1 milijona evrov na račun boljšega vrednotenja, 14 milijonov evrov pa za širitev programov. Za leto 2026 pa so skupaj namenili 106,8 milijona evrov, in sicer 61 milijona zaradi spremembe SPP in 45,8 milijona evrov skupaj zaradi boljšega vrednotenja in širitve programov.