Menu Item
Vlada tudi danes ni sprejela sklepa o priznanju Palestine, naši viri iz ministrskih vrst pa ocenjujejo, da bi to lahko storila prihodnji teden. Kot tiste države, ki bi se v kratkem še utegnile odločiti za tak korak, navajajo Francijo, Belgijo in Luksemburg. Medtem se nadaljuje besedni dvoboj med evropskim poslancem iz vrst SD Milanom Brglezom in državnim sekretarjem v premierjevem kabinetu Vojkom Volkom.
Razlogov za odlašanje s priznanjem Palestine ni, je ob prihodu na današnjo sejo vlade dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Že v včerajšnjih Odmevih na TV Slovenija je omenila, da bi lahko vlada sklep sprejela že danes in ga nemudoma poslala v državni zbor. Kot poudarjajo naši diplomatski viri, sicer ministrica Fajon predlog sklepa o priznanju Palestine, ki so ga spisali na zunanjem ministrstvu, “s sabo nosi že od začetka maja”.
V Levici so vlado po včerajšnjem razkritju, da bodo Palestino prihodnji teden priznale Norveška, Španija in Irska, pozvali, da to nemudoma stori tudi naša država. “Pravi dan za nas je danes,” je ob prihodu na današnjo vladno sejo poudarila koordinatorica Levice Asta Vrečko.
A vlada takšnega sklepa ni sprejela. Kot je po seji povedal njen podpredsednik in uradni govorec Matej Arčon, so se o priznanju Palestine pogovarjali, točka pa je nosila oznako interno. “Vse aktivnosti gredo v smeri priznanja, časovnica pa še ni opredeljena,” je dejal Arčon. Po njegovih besedah bi lahko vlada odločitev sprejela prihodnji teden ali čez dva tedna.
Arčon je ponovil, da je Slovenija prva naredila korak k priznanju Palestine, ostale države pa da ji sledijo. S tem se je sicer pred dnevi pohvalil tudi premier Robert Golob. Zato se postavlja vprašanje, zakaj vlada zdaj s priznanjem zavlačuje oziroma zakaj se Slovenija ni pridružila trojici držav, ki bo to storila v torek prihodnji teden.
Po besedah naših virov je predsednik vlade na današnji seji dejal, da je bolj kot takojšnje priznanje pomembno, da Slovenija poskuša k priznanju nagovoriti širšo skupino držav EU, med tistimi, ki bi se lahko še odločile za tak korak, pa je omenil Francijo, Belgijo in Luksemburg. Več naj bi bilo jasno po nedeljskem srečanju enako mislečih držav v Bruslju, ki ga je v Odmevih napovedala tudi ministrica Fajon.
Prihodnji teden naj bi se vlada po besedah naših virov tudi seznanila z analizo, kako se uresničujejo njena pričakovanja, ki jih je navedla ob začetku postopka za priznanje Palestine. Kot smo poročali, je ministrski zbor 9. maja sklenil, da bo vlada državnemu zboru predlagala priznanje Palestine “ob nadaljnjem napredku glede dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi talcev ter ob nadaljnjih reformnih prizadevanjih in opolnomočenju palestinske oblasti s ciljem rešitve dveh držav”. Po naših informacijah se je sicer državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk zavzemal za še bolj stroge pogoje, medtem ko naj bi se na zunanjem ministrstvu ter v koalicijskih Levici in SD zavzemali za milejšo verzijo.
Pred štirinajstimi dnevi naj bi bilo tudi dogovorjeno, da bo vlada predlog za priznanje Palestine v državni zbor poslala najpozneje do 13. junija, nekateri naši viri iz vladnih vrst pa napovedujejo, da bi se to utegnilo zgoditi nekoliko prej – omenjajo prihodnji teden.
Odločitev o priznanju Palestine mora najprej sprejeti vlada, nato pa se morata o aktu o priznanju izreči še parlamentarni odbor za zunanjo politiko in državni zbor. Za potrditev akta o priznanju v državnem zboru zadostuje navadna večina poslancev.
V zvezi s priznanjem Palestine pa se v zadnjih dneh iskri med Vojkom Volkom in evropskim poslancem iz vrst SD Milanom Brglezom. Slednji je v intervjuju, ki bo v Dnevnikovem Objektivu objavljen v soboto, dejal, da premierjev državni sekretar Volk nasprotuje priznanju Palestine. “En človek zaustavlja celotno državo. Koalicija je zdaj tako sestavljena, da imajo v njej posamezniki disproporcialno moč in delajo zadeve po svoje. Predsednik vlade pa je na javnem dogodku rekel, da smo Palestino že priznali. Glede na našo zakonodajo in postopke je vprašanje, koga zavaja – domačo ali mednarodno javnost,” je navedel Brglez.
Volk je v odzivu za STA poudaril, da Brglez zavaja javnost z neresnicami o njegovem delu in o delu slovenske vlade. “Nenavadno je, da ob tem izkazuje popolno nerazumevanje delovanja vlade in sprejemanja vladnih odločitev. Še bolj nenavadno je, da ne razume posebne odgovornosti Slovenije kot članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Še najbolj nenavadno pa je, da napada vlado, v katero se ponuja za zunanjega ministra,” je bil oster Volk.
A mu Brglez ni ostal dolžan. Poudaril je, da državni sekretar v ničemer ni zavrnil njegovih navedb za Dnevnikov Objektiv. Ob tem je izpostavil, da se za razliko od Volka sam ni nikoli ponujal za zunanjega ministra, kot nekdanji predsednik državnega zbora pa da zelo dobro pozna vladne postopke. “Prav tako znam razlikovati med parlamentarno demokracijo, koalicijskim dogovorom in znotrajstrankarsko (SD) demokracijo. In vem tudi, da spoštovanje naše ustave tudi v zunanji politiki zahteva, da se odmaknemo od maksime, po kateri je človek človeku Volk,” je navedel Brglez.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje