Menu Item
Vlada je v predlog interventnega zakona o zdravstvenem varstvu, ki ga je potrdila v petek, tik pred zdajci vnesla člen, ki ministru za zdravje omogoča, da v primeru izrednih razmer odredi obvezno vključevanje vseh izvajalcev zdravstvenih storitev – tudi zasebnih – v delo javnih zavodov. A člen je po mnenju zdravnika in sindikalista Igorja Muževiča napisan tako, da omogoča tudi uvedbo "prisilnega dela" z namenom skrajševanja vse daljših čakalnih vrst. V času javne razprave, ki se je končala pred desetimi dnevi, tega člena še ni bilo v predlogu.
Predlog interventnega zakona o zdravstvenem varstvu je vlada sprejela v petek na dopisni seji.
Zakon med drugim spreminja sistem bolniških odsotnosti, uvaja denimo omejitev višine bolniškega nadomestila na 2,5-kratnik povprečne plače. Veliko prahu med zdravniki pa dviguje člen, ki ureja izvajanje zdravstvene dejavnosti v tako imenovanih posebnih pogojih.
Za kaj gre?
Sporni člen
Predlog zakona, ki so nam ga posredovali z vladnega urada za komuniciranje, pod terminom posebni pogoji poleg naravnih in drugih nesreč razume še – citiramo – “podobne izredne dogodke (npr. nenadno pomanjkanje zdravstvenih delavcev oziroma povečan obseg dela), ki ima za posledico nepričakovano pomanjkanje zmogljivosti v zdravstvu in zato v večjem obsegu vplivajo na položaj pacientov ali zavarovanih oseb v Republiki Sloveniji zlasti tako, da ogrožajo njihovo zdravje in življenje ter zahtevajo poenoteno in hitro ukrepanje”.
Če bodo ti pogoji izpolnjeni, bo minister lahko odredil določene ukrepe, na primer začasno premestitev zdravstvenih delavcev, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta in stavke, vključevanje upokojenih zdravnikov. Za zdravnike pa je problematično obvezno vključevanje izvajalcev zdravstvenih storitev izven mreže javne zdravstvene službe v delo javnih zavodov.
Po navedbah v predlogu zakona se posebni pogoji ne razglasijo, temveč jih bo minister samo ugotovil in na tej podlagi odredil ukrepe. Trajanje ukrepov bo omejeno na največ tri mesece, a z možnostjo podaljšanja, ministrstvo pa bo moralo o ukrepih poročati vladi.
“Prisilno delo” v javnem zdravstvu
Omenjeni člen po navedbah predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum Igorja Muževiča omogoča, da se kot posebni pogoji opredelijo tudi razmere, ki jih imamo v našem javnem zdravstvu zdaj že desetletje zaradi dolgih čakalnih vrst. Po podatkih NIJZ je v začetku oktobra 74.589 presegalo dopustno čakalno dobo za prvi pregled, kar je okoli 17 tisoč več kot lani v tem času (57 tisoč).
“Pogoj nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev oziroma povečanega obsega dela izpolnjujemo v vsakem trenutku. Vsak odhod, bolniška, porodniška lahko interpretiramo kot nenadno pomanjkanje, saj so oddelki praviloma majhni. Čakalne vrste pa tudi ogrožajo zdravje in življenje bolnikov, kar je drugi pogoj,” nam je razloge za ogorčenje nad predlogom pojasnil Muževič.
Sprejetje člena v trenutni različici bi po Muževičevi oceni omogočil, da minister za zdravje vsem zdravnikom, tudi zasebnikom, odredi “prisilno delo” v javnem zdravstvu z namenom krajšanja čakalnih dob.
Podobno si člen razlagajo tudi v sindikatu Fides in Zdravniški zbornici Slovenije. Zbornica je tako sporočila, da po predlogu možnost izrekanja ukrepov ni več vezana na kakšne zunanje in neobvladljive dogodke, ampak na običajno stanje v zdravstvu, torej pomanjkanje kapacitet. V Fidesu pa pričakujejo pojasnila ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel in umik določb.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je v oddaji 24 ur na POP TV dejal, da zakon ni namenjen prisili in da bi se uporabljal zgolj v primeru nesreč, a Muževič se v tem primeru sprašuje, zakaj torej širi definicijo posebnih pogojev. Kot omenjeno zgoraj, je namreč poleg naravnih in drugih nesreč v zakonu omenjen tudi primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev oziroma povečan obseg dela. Ministrstvo naj bi več pojasnil dalo danes.
Brez javne razprave
Muževič je opozoril še, da je bil člen sprejet brez javne razprave.
V predlogu zakona, ki je bil 9. novembra poslan v javno razpravo, sta bila v zvezi z delom v posebnih pogojih samo dva člena, ki sta določala možnost omejitve opravljanja dela za drugega delodajalca ter izrabe letnega dopusta v primeru naravne ali druge nesreče.
Po zelo kratki javni razpravi, ki bi morala po prvotnih načrtih trajati le en dan, zaradi pritožb udeležence pa so jo podaljšali na en teden, je nato predlog obravnavala vlada in potrdila končno različico predloga, ki pa vsebuje sporen člen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje