Menu Item
Po nevzdržnih razmerah v ljubljanskem azilnem domu v poletnih mesecih se je stanje sedaj izboljšalo, pravijo v vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov. Kot osrednja razloga za izboljšanje navajajo manjše število migrantov, kar je značilnost obdobja od oktobra do marca pa tudi posledica ponovne uvedbe nadzora na mejah, in povečanje kapacitet. Novost je namreč preko dvajset bivalnih kontejnerjev, ki so jih postavili ob viškem azilnem domu.
Razmere v azilnem domu Vič v Ljubljani so precej bolj znosne, kot so bile v poletnih mesecih, pravijo v vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov. Tedaj je namreč v domu, v katerem je prostora za 350 ljudi, hkrati bivalo tudi okoli tisoč oseb – mnogi so spali kar po hodnikih in v šotoru. Na nevzdržnost razmer je opozoril tudi Varuh človekovih pravic.
Za sedanje izboljšanje razmer v vladnem uradu izpostavljajo dva osrednja razloga. Prvi je precejšen upad števila migrantov – v času od oktobra do marca se namreč število migrantov zmanjša, prav tako naj bi k tokratnemu zmanjšanju prispevala ponovna uvedba nadzora na mejah. Tako je sedaj v azilnem domu Vič v Ljubljani 650 oseb: okoli 300 je prosilcev za mednarodno zaščito, ostali so izrazili namero za vložitev prošnje. Drugi razlog, da so razmere bolj znosne in da ima vsakdo, ki je nastanjen v azilnem domu Vič, svojo posteljo, pa je, da so v zadnjih tednih pomembno povečali kapacitete.
“Kapacitete azilnega doma na Viču smo zaenkrat razširili tako, da smo za nastanitev uporabili vse dodatne prostore, ki so bili namenjeni druženju in rekreaciji. Pomagamo si z dodatnimi bivalnimi kontejnerji, ki so namenjeni začasni nastanitvi. Trenutno je kapaciteta azilnega doma na Viču 500 oseb,” so za N1 povedali v vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov.
V zadnjih tednih so tako ob azilnem domu postopoma namestili več kot dvajset bivalnih kontejnerjev, ki so primerni tudi za bivanje v zimskih mesecih. “Prihaja zima. Ljudje morajo imeti posteljo in morajo biti na toplem,” poudarja direktorica urada Katarina Štrukelj. Če bi se število migrantov bistveno povečalo, pa bi lahko, kot pravi, dodatne kontejnerje namestili še na parkirišču pred azilnim domom. O tem so že obvestili okoliške prebivalce. Prav tako so jih obvestili o načrtu za ureditev zunanjega prostora, kjer bi se lahko osebe, ki so nastanjene v azilnem domu, ukvarjale s prostočasnimi dejavnostmi in torej ne bi hodile na okoliška igrišča, kar pri nekaterih prebivalcih Viča sproža precej nezadovoljstva.
Po besedah Katarine Štrukelj sicer ostaja Slovenija za večino migrantov le tranzitna država. Prosilci, ki so že vložili prošnjo za mednarodno zaščito, ostanejo v Sloveniji povprečno 22 dni, tisti, ki so izrazili namero za vložitev prošnje, pa povprečno manj kot 10 dni.
Azilni dom na Viču, kjer so nastanjeni izključno samski, polnoletni moški, ima dve izpostavi: v Kotnikovi ulici v Ljubljani so tisti, ki so že začeli postopek za mednarodno zaščito, v Logatcu pa družine in mladoletniki brez spremstva. Po besedah naših virov se je ljubljanski župan Zoran Janković v zadnjem času zavzel, da bi migrante iz Ljubljane razselili tudi po drugih slovenskih krajih. Na ljubljanski mestni občini so nam to informacijo potrdili. Kot so nam dejali, je Janković tudi v pogovoru s Katarino Štrukelj omenil, da bi bilo dobro, da ne bi bili vsi migranti na kupu, temveč bi jih nastanili v različnih krajih po Sloveniji.
Direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov se strinja, da bi bile manjše enote, ki bi obsegale do 200 ljudi, dobrodošle, saj bi bilo tako z migranti lažje individualno delati. Kot pravi, pa “velik izziv predstavljajo lokalne skupnosti” – ko poskušajo ljudi prepričati, da bi v svoje okolje sprejeli migrante, večinoma naletijo na negativen odziv.
