Menu Item
Predlagatelji posvetovalnega referenduma o JEK2 so v državni zbor vložili predlog, da se ta ne izvede. V Gibanju Svoboda in SD pa so imeli različne poglede, kaj naj bi zapisali v obrazložitvi. Pri katerih navedbah je prišlo do razhajanj?
Poslanske skupine Gibanja Svoboda, SDS, NSi in SD so v skladu z napovedmi v državni zbor vložile predlog odloka za preklic posvetovalnega referenduma o JEK2, ki bi moral potekati 24. novembra. Da je to edina pot za razveljavitev sprejetega odloka o razpisu referenduma, je že dopoldne sporočila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Med razlogi za umik referenduma so predlagatelji navedli očitke, da je državni zbor s predhodnim sprejetjem resolucije o miroljubni rabi jedrske energije že odločil o referendumskem vprašanju, ki so ga želeli zastaviti volilcem. “Zamolčano pa je bilo, da so se predlagatelji referenduma o tem vprašanju večkrat posvetovali, tudi z nekaterimi ustavnimi pravniki in bivšimi ustavnimi sodniki, ki so bili mnenja, da resolucija kot pravno nezavezujoči akt ni tisti akt, na katerega bi lahko vezali posvetovalni referendum,” so zapisali v obrazložitvi razveljavitvenega odloka.
Zavrnili so tudi kritike, da je referendumsko vprašanje “Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?” sugestivno in zavajajoče. To so podkrepili z mnenjem zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je med drugim navedla, da je “referendumsko vprašanje opredeljeno jasno in pomensko določno”. Gre sicer za mnenje, ki ga je zakonodajno-pravna služba spisala šele ta ponedeljek.
Razhajanja med SD in Svobodo
A se po mnenju predlagateljev vseeno postavlja utemeljen dvom o tem, ali se lahko volivci v trenutnih okoliščinah informirano, avtonomno in odgovorno odločajo o tako pomembnem vprašanju, kot je projekt JEK2.
Čeprav gre pri posvetovalnem referendumu za neobvezno politično posvetovanje z volivci, pa je državni zbor kot organ, ki je referendum razpisal, po oceni predlagateljev razveljavitvenega odloka (so)odgovoren, da zagotovi vse potrebno za avtonomno odločitev volilcev. Menili so še, da je rok za prekinitev referendumskih aktivnosti ustrezen.
Končno besedilo obrazložitve predloga odloka pa je drugačno, kot so si ga zamislile posamezne poslanske skupine. Tako so po naših informacijah v Gibanju Svoboda v osnutek obrazložitve zapisali tudi, da so bila namerno spregledana ravnanja in pravna argumentacija predsednice državnega zbora, ki da je pridobila več pravnih mnenj oziroma se je posvetovala z uglednimi pravnimi strokovnjaki. A v SD na takšno dikcijo po besedah naših virov niso pristali. Ocenjevali naj bi, da to ne sodi v obrazložitev, in izpostavljali, da pravnih mnenj, na katera se je sklicevala predsednica državnega zbora, niso videli.
Prav tako v SD niso pristali na del obrazložitve, v katerem je Svoboda izpostavila “sum storitve kaznivega dejanja nezakonitega snemanja neformalnega posvetovanja poslancev v prostorih državnega zbora in manipulativne ter zavajujoče uporabe posameznih izsekov tega posvetovanja”. V Svobodi naj bi po naših informacijah v osnutek zapisali, da je do takšnega suma prišlo prvič v postopku obravnave kateregakoli akta v zgodovini državnega zbora, da so bile posamezne izjave iztrgane iz širšega konteksta, mnenje ustavnih pravnikov pa da javnosti sploh ni bilo predstavljeno.
Na kaj ni pristala SDS
Njihove navedbe o sumu nezakonitega snemanja so se nanašale na zvočni posnetek neformalnega sestanka v državnem zboru, ki je bil objavljen v oddaji Tarča. Na sestanku so se predstavniki poslanskih skupin dogovarjali o hkratnem sprejetju resolucije o jedrski energiji in o referendumu. Uslužbenec generalnega sekretariata državnega zbora je zbranim predstavil svoje pravno mnenje, zakaj resolucije o jedrski energiji ne morejo sprejeti pred izidom referenduma, a naj bi drugačno mnenje o tem izpostavljala zlasti vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič in poslanec SDS Tomaž Lisec.
V Gibanju Svoboda so po informacijah N1 želeli v obrazložitvi preklica referenduma tudi zapisati: “Nekateri brez utemeljene pravne podlage zatrjujejo, da je državni zbor že s sprejetjem omenjene resolucije in dogovori med parlamentarnimi strankami, predlagatelji posvetovalnega referenduma, sprejel odločitev o izgradnji JEK 2 in da odločitev volivcev na posvetovalnem referendumu ne bo imela nobene teže oziroma predstavlja zgolj legitimacijo že sprejetih dejstev.” Tudi na ta del pa Socialni demokrati niso pristali.
Poslanci SD pa niso uspeli s svojim predlogom, kaj naj bi še dodali v obrazložitev odloka. Želeli so izpostaviti, da del slovenske javnosti, tako splošne kot strokovne, opozarja na pomanjkanje zadostnih informacij v zvezi s projektom JEK 2, kar kaže, da je bila javna razprava neopazna ali pa nezadostna. Prav tako so predlagali zapis, da so ostali neodgovorjeni nekateri očitki o neekonomičnosti in nekonkurenčnosti projekta JEK2. Dodatkom, ki jih je predlagala SD, so po besedah naših sogovornikov nasprotovali v SDS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje