Menu Item
Ministrstvo za notranje zadeve je ugotovilo, da so policisti med obvladovanjem lanskih protestov v štirih primerih ravnali nestrokovno in nesorazmerno posegali v človekove pravice. Notranja ministrica Tatjana Bobnar je na policijo naslovila usmeritve in navodila za ravnanje ob javnih shodih, s katerimi je preklicala usmeritve svojega predhodnika.
Notranje ministrstvo je na svoji spletni strani zapisalo, da mora država v primeru neprijavljenega shoda in če se ljudje zbirajo mirno in niso nasilni, pokazati določeno stopnjo tolerance. Za pravico do mirnega zbiranja so še posebej pomembni neorganizirani in spontani shodi, ki jih omogoča razvoj novih tehnologij in komunikacijskih kanalov, je ministrstvo navedlo stališče ustavnega sodišča. “Spontani shodi so element zdrave demokracije,” so dodali.
Pravica do spontanega demonstriranja pretehta nad obveznostjo prijave zbiranja, kadar je demonstracija neposreden odziv na določen dogodek, pa menijo na vrhovnem državnem tožilstvu. Vloge organizatorja tudi ni moč za nazaj pripisati posameznikom, ki so na shodu glasnejši in drznejši ali so k njemu pozivali po družbenih omrežjih ali se drugače izpostavljali, je ministrstvo navedlo mnenje tožilstva.
“Vladavino prava sestavljajo trije konstitutivni elementi: zakonitost, demokracija ter človekove pravice in temeljne svoboščine,” so še zapisali na ministrstvu. Prav zaradi tega je ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar 30. junija odredila strokovni nadzor ministrstva za notranje zadeve nad ravnanjem policije med protesti v zadnjih dveh letih, nadzor pa bo končan septembra.
Bobnar je na podlagi zakona o organiziranosti in delu v policiji naslovila na Policijo usmeritve in obvezna navodila za ravnanje ob javnih shodih, s katerimi je preklicala usmeritve, ki jih je v tej zvezi izdal policiji nekdanji minister Aleš Hojs. “Nove usmeritve temeljijo na ugotovitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije in upoštevajo dejstvo, da sta svoboda zbiranja in svoboda izražanja temeljni svoboščini,” so še zapisali na notranjem ministrstvu.
Na zapis ministrstva za notranje zadeve pa se je na Twitterju odzval nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj. Zapisal je, da je Policija pri obvladovanju javnega reda v letu 2021 odgovorno izkazala veliko mero tolerance, kar je razvidno iz opazno številčnejšega opozarjanja. “Pri uporabi prisilnih sredstev pa se je uspešno zasledovalo ukrepanje s čim manjšimi posledicami,” je še zapisal Olaj.
@policija_si je pri obvladovanju javnega reda v letu 2021 odgovorno izkazala veliko mero tolerance, kar je razvidno iz opazno številčnejšega opozarjanja. Pri uporabi prisilnih sredstev, pa se je uspešno zasledovalo ukrepanje s čim manjšimi posledicami. pic.twitter.com/gFuR15ZSJU https://t.co/NJUa5uDkrq
— dr. Anton Olaj (@dr_Olaj) August 5, 2022
“Pozdravljamo nove usmeritve in obvezna navodila ministrstva za ravnanje policije ob javnih shodih in pozivamo policijo, da ustavi odprte prekrškovne postopke,” pa so v odzivu zapisali v Pravni mreži za varstvo demokracije. Strinjajo se tudi, da pravica do spontanega demonstriranja pretehta nad obveznostjo prijave zbiranja, kadar so demonstracije neposreden odziv na določen dogodek ali dejstvo.
“Pravna mreža ves čas opozarja, da je bilo omejevanje protestov s strani izvršilne veje oblasti v zadnjih dveh letih nesorazmerno in neustavno,” so še zapisali v izjavi za javnost.
Izrazili so še pričakovanje, da bodo sodišča v postopkih odločanja o zahtevah za sodno varstvo upoštevala odločbo ustavnega sodišča ter pomen spontanih protestov – kot bistven element ustavne pravice do mirnega zbiranja – za demokratično družbo.
Več pritožb na ravnanje policije med lanskimi protesti, štiri so bile utemeljene
Med letoma 2020 in 2025 je policija obravnavala 25 pisem, od tega jih je 19 ustrezalo definiciji pritožbe zoper delo policije. Zaradi hujših očitkov posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine je bilo osem pritožb obravnavanih neposredno pred senatom, od tega so bile utemeljene štiri pritožbe.
Glede protesta 5. oktobra 2021 je pritožnica policistom očitala, da jo je na poti domov zajel oblak dima, zaradi česar se je začela dušiti. Na pomoč je poklicala številko 113 in se skušala prebiti do doma, vendar so ji pot prekrižali policisti, jo omejevali, preusmerjali in “zaplinjali”. Naslednji dan se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, zato je morala na bolniški dopust.
Senat je odločil, da policisti v tem primeru niso v popolnosti spoštovali splošnega ustavnega načela sorazmernosti. Pri tem so plinska sredstva uporabljali nestrokovno, saj so jih izstreljevali tudi do 30 in 40 metrov stran od kraja, kjer je bil javni red in mir množično kršen.
Glede protesta 21. maja 2021 je pritožnica policistom očitala, da so neupravičeno ugotavljali njeno identiteto in z njo grobo ravnali, po tem ko je na drog skušala nalepiti letak. Senat je ugotovil, da pogoji za ugotavljanje identitete niso bili izpolnjeni, prav tako niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile.
Na protestu 15. septembra 2021 se je mladoletni pritožnik s svojim dekletom in prijateljem vračal proti domu. Pred vhodom v blagovnico Maxi so ga ustavili policisti in ugotovili njegovo identiteto. Kljub pojasnilom, da je v bližini doma, ga policisti niso spustili mimo, saj je bilo na Trgu republike gibanje omejeno. Po besednem sporu so ga policisti pritisnili ob izložbeno okno, ga zbili na tla in mu nadeli lisice, pri čemer so ga nekajkrat udarili.
Senat je iz pridobljenih video posnetkov ugotovil, da opis postopka, naveden v dokumentih policije, še najmanj ustreza dejanskemu stanju. Uporaba telesne sile zoper pritožnika ni bila utemeljena niti ni bila sorazmerna odreditev pridržanja, je odločil senat.
Pritožnica je zaradi dogodka na protestu 27. decembra 2021 policistom očitala, da so ji povzročili telesne poškodbe in jo ob tem sramotno ponižali. Izjave in video posnetki so senat prepričali, da navedbe v uradnem zaznamku ne držijo. Policistko je namreč na tla povlekel neznani moški, nakar se je pritožnica znašla na tleh obkrožena z več policisti. Pri tem se ni niti pasivno niti aktivno upirala, policistka pa je neupravičeno uporabila telesno silo, zaradi katere je pritožnica utrpela telesne poškodbe po glavi, je sklenil senat.
Senat je o svojih ugotovitvah obvestil posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva, določene ukrepe je sprejela tudi policija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje