Menu Item
Širitev Evropske unije je naložba v našo kolektivno varnost, je na Blejskem strateškem forumu poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Unija mora po njenem mnenju vključevati tako Zahodni Balkan kot tudi Ukrajino in Moldavijo, ter vse tiste države, katerih dejanja so v skladu z evropskimi prizadevanji. Želi si, da bi delo na tem področju še pospešili, zato bo v prihodnjem mandatu Komisije imenovala evropskega komisarja, ki se bo ukvarjal zgolj s širitvijo.
“Širitev je naložba v našo kolektivno moč in varnost. Z drugimi besedami: želimo močno, konkurenčno in varno Evropo. EU mora zato vključevati tako Zahodni Balkan kot tudi Ukrajino in Moldavijo, pa tudi vse tiste, katerih dejanja so v skladu z evropskimi prizadevanji,” je v uvodnem nagovoru na 19. Blejskem strateškem forumu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Zato je Evropska komisija, tudi zaradi ruske agresije na Ukrajino, v prvem mandatu pod njenim vodstvom širitvi dala nov zagon, je dodala. Spomnila je na začetek širitvenih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo ter Ukrajino in Moldavijo. Naslednja bi lahko bila po njenih besedah Bosna in Hercegovina, pri čemer se je za prizadevanja pri približevanju te države Uniji zahvalila tudi Sloveniji.
Dodala je, da šest milijard evrov vredni načrt EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana, ki so ga začeli izvajati pred natanko enim letom, že kaže prve rezultate.
Še ta mesec bo šest zahodnobalkanskih držav sprejelo svoje reformne načrte, ki bodo podlaga za izplačila iz načrta, je še povedala von der Leyen. Pojasnila je, da bodo države ob izpolnitvi vseh reform prejele približno toliko sredstev na prebivalca, kot bi jih iz kohezijske politike EU. “To je velik korak naprej,” je dejala. “To je pomembno, ker se EU na novo izumlja v novih geopolitičnih okoliščinah. Želimo si, da naše zahodnobalkanske partnerice aktivno sodelujejo v razpravi o prihodnosti Evropske unije,” je poudarila.
Predsednica Komisije želi, da bi delo še pospešili. V prihodnji Komisiji namerava tako imenovati evropskega komisarja, ki se bo ukvarjal zgolj s širitvijo, je povedala. Pri vključevanju novih držav v EU pa je pomembno tudi spoštovanje demokratičnih načel, je povedala von der Leyen.
“Tako članice EU kot države Zahodnega Balkana čakajo težke odločitve. Z dvostranskimi spori se je treba ukvarjati. Vključitev v EU bo odvisna od vlad, ki bodo morale sprejemati težke in včasih tudi nepriljubljene odločitve. Vendar pa v takšnih časih živimo. Prelaganje odločitev pomeni sprejemanje napačnih odločitev,” je poudarila predsednica Komisije, ki si je pred tem dopoldne ogledala lani v poplavah prizadeta območja.
Udeležence foruma je uvodoma nagovoril tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je opozoril, da se svet sooča z revščino, lakoto in neenakostjo, podnebnim kaosom, kršenjem mednarodnega prava in konflikti, zaradi katerih je razseljenih največ ljudi po drugi svetovni vojni.
“Moramo reformirati zastarelo, nedelujočo in nepravično svetovno finančno arhitekturo, začeti reševati podnebno krizo in podpirati najranljivejše ljudi na svetu,” je v videonagovoru dejal Guterres. Dodal je, da tema letošnjega foruma opredeljuje ključen problem, saj “živimo v razdeljenem svetu”. Zbrane voditelje je pozval k skupnim prizadevanjem za boljšo prihodnost.
Pirc Musar in Fajon o nujnosti sodelovanja v mednarodni skupnosti
Blejski forum letos poteka v času, ko Slovenija prevzema enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu, in sicer pod naslovom Svet vzporednih realnosti. Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da je letošnji naslov foruma — Svet vzporednih realnosti — še posebej primeren, pa čeprav ne nujno iz pozitivnega razloga. “Odraža stanje današnjega sveta,” je dejala.
Po njenih besedah opozarja na številne nepravičnosti in neenakosti. “Razkriva nepoštenost in dvoličnost pri sprejemanju odločitev. Prikazuje posledice prelomljenih obljub. Poziva k naši vesti in odgovornosti. Vključuje ognjevite govore in predloge v klimatiziranih konferenčnih dvoranah ter veliko grenkih solz in obupa v neprijaznih okoljih po vsem svetu, ki jih obiščemo med svojim političnim in diplomatskim delom.”
Zagotovila je, da Slovenija predsedovanje Varnostnemu svetu prevzema z največjo mero odgovornosti. “Neutrudno si bomo prizadevali, da bo naš glas slišan, čeprav smo nekoliko razočarani, ker ne vidimo rezultatov na terenu. Delovali bomo kljub občutku nemoči, tudi ko bo veto izglasovan,” je povedala.
Opozorila je, da nas obdaja vse večje število konfliktov. Prepričana pa je, da bi morali politika in diplomacija prednjačiti pred posameznimi interesi. “Da pa bi ustvarili pogoje za uživanje človekovih pravic, vključno z najosnovnejšo pravico do življenja, moramo iz naših enačb odstraniti nečimrnost in hinavščino ter ju nadomestiti z odgovornostjo in empatijo,” je dejala.
Vse je še pozvala, naj sprejemajo in izvajajo odločitve z najvišjo možno stopnjo moralne odgovornosti. “Ni druge poti, da bi svet postal dom za vse,” je dodala.
Tudi predsednica države Nataša Pirc Musar je poudarila, da je nujno, da mednarodna skupnost preseže geopolitične delitve in se sooči z novimi grožnjami ter izzivi mednarodnemu miru in varnosti. “Izzivi, s katerimi se spoprijemamo — ne glede na to, ali so okoljski, geopolitični, gospodarski ali tehnološki —, so globalnega pomena in zahtevajo rešitve na svetovni ravni,” je dejala Pirc Musar.
“Ne pozabimo, da je končni cilj naših prizadevanj ustvariti svet, v katerem lahko vsi ljudje živijo v miru, dostojanstvu in blaginji. To ni idealistična želja, temveč praktična potreba,” je dejala predsednica. V svojem nastopu je spomnila na “nesmiselno vojno v Ukrajini“, zaradi katere ne trpijo samo Ukrajinci. “Vsi si želimo miru, a bodimo jasni: čeprav obstajata dve sprti strani, je Rusija napadalec, Ukrajina pa žrtev. Ukrajinci imajo pravico braniti svojo domovino, naša skupna dolžnost pa je, da jih podpremo,” je dejala.
Predsednica je opozorila tudi na trpljenje v Gazi. “V nobenem primeru ciljanje na civilno prebivalstvo ni legitimna vojaška strategija. Talci se morajo varno in nepoškodovani vrniti k svojim družinam. Uveljaviti je treba prekinitev ognja. Civilnemu prebivalstvu je treba omogočiti takojšen in varen dostop do humanitarne pomoči,” je dejala. Po njenem prepričanju pa je edina prava pot do trajnega miru na Bližnjem vzhodu rešitev dveh držav. “Slovensko priznanje Palestine poudarja pomen tega cilja,” je dejala.
Varnosti na svetovni ravni se je dotaknila tudi iz širšega vidika. Po njenih besedah lahko gledamo vzpon kibernetskih groženj, uporabo umetne inteligence v vojaške namene in uporabo dezinformacij kot orožja, ki so še dodatno zapletli svetovni mir in stabilnost. Dejala je, da veliko izzivov pesti tudi gospodarstvo, ki si po pandemiji covida-19 še ni v celoti opomoglo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje