Menu Item
Poslanci so soglasno sprejeli novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki med drugim predvideva višjo globo za voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu oziroma ki vozijo ali se ustavijo na njem. Globa, ki je bila do sedaj 200 evrov, bo po novem znašala 500 evrov in tri kazenske točke. Prav tako so potrdili novelo zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki med drugim omogoča uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih tablic na javnih površinah.
Državni zbor je z 72 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o pravilih cestnega prometa. Kot je na današnji seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh, so jih k spremembi zakona spodbudila dejanja neodgovornih, objestnih voznikov na naših avtocestah in hitrih cestah pa tudi tehtne pobude in tesno sodelovanje z zavodom Ustvarimo reševalni pas.
V praksi je po njegovih besedah vse več primerov neupoštevanja pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov ter neupoštevanja pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu. Prav tako smo priča vožnji neodgovornih voznikov za vozili s prednostjo, tako kot ustavljanju na vzpostavljenem reševalnem pasu, je opozoril Rajh.
Tako novela določa strožje kazni za voznike, ki se priključijo vozilu s prednostjo za spremstvo in v spremstvu ali jih prehitijo, ter voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu ali vozijo oziroma se ustavijo na vzpostavljenem reševalnem pasu. S tem namreč vozilom, ki so na intervencijski vožnji, preprečujejo izvedbo nujnih nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja oziroma za preprečitev velike materialne škode, je pojasnil Rajh.
Za omenjene kršitve je tako po novem določena globa v višini 500 evrov s stransko sankcijo treh kazenskih točk. Doslej je bila za kršitve v zvezi z reševalnim pasom predpisana globa 200 evrov, za kršitve v zvezi z vozili s prednostjo pa 300 evrov.
Poleg tega z novelo zakona širijo izjeme za vožnjo in ustavljanje na odstavnem pasu ali odstavni niši ter hojo po avtocesti in hitri cesti pri izvajanju nalog odvoza povoženih ali poginulih živali. Delavcem javne veterinarske higienske službe se tako dovoljuje, da smejo med odpravljanjem odvoza povoženih ali poginulih živali stopiti in hoditi po označenem in varnem mestu avtoceste in hitre ceste.
Odslej omogočena tudi samodejna prepoznava registrskih tablic na javnih površinah
Državni zbor je danes z 42 glasovi za in enim proti potrdil tudi novelo zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki med drugim omogoča uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih tablic na javnih površinah. V Svobodi so jo izpostavili kot ukrep za boljšo prometno ureditev, v opoziciji in SD pa so opozorili na tveganja pri varstvu osebnih podatkov.
Novela, ki so jo pripravili v Svobodi, je po besedah poslanke Tamare Kozlovič nastala kot odgovor na pozive občin in njihovih izvajalcev gospodarskih javnih služb. Ti so opozorili na neskladja med veljavnim zakonom o celostnem prometnem načrtovanju in zakonom o varstvu osebnih podatkov, na kar je opozoril tudi informacijski pooblaščenec, je danes povedala na seji.
Z novelo bi zagotovili pravno podlago, ki bi občinam in njihovim izvajalcem gospodarskih javnih služb, pa tudi upravljavcem državnih cest in javne železniške infrastrukture, med drugim omogočila uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih tablic in sistemov za samodejno prepoznavo vozil.
“Seveda se lahko ti sistemi uporabljajo samo in izključno ob posebej skrbnem varovanju osebnih podatkov,” je poudarila. Predlog novele zato med drugim določa namen in obseg oziroma vrsto podatkov, ki se jih lahko pridobiva na ta način, njihovo obvezno brisanje po določenem času ter obvezno obveščanje uporabnikov o uporabi takšnih sistemov.
Poslanske skupine SD s temi zagotovili niso prepričali. Kot je na seji povedal poslanec Damijan Bezjak Zrim, so varnostni mehanizmi po njihovih ocenah tudi po zadnjih dopolnitvah nezadostni za zagotovitev celovite zaščite zasebnosti. Napovedal je, da se bodo pri glasovanju vzdržali.
Vzdržanost so napovedali tudi v SDS in NSi. Poslanec NSi Janez Žakelj se je strinjal, da bi morali storiti več za varstvo zasebnosti državljanov. Poslanec SDS Zvonko Černač pa je Svobodi očital, da novela še vedno vsebuje preveč administrativnih obremenitev. “Če nam bodo volivci najpozneje čez leto dni znova zaupali odgovornost za upravljanje države, bomo večji del tega zakona – predvsem tistega, ki se nanaša na izdelavo občinskih prometnih strategij – odpravili,” je napovedal.
Po mnenju Mihe Lamuta (Svoboda) so pomisleki glede varstva osebnih podatkov odveč. Z izčrpnimi in obsežnimi usklajevanji so odpravili vse morebitne pomanjkljivosti ter zagotovili ustreznost vseh predlaganih rešitev, je poudaril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje