Vračanje prosilcev za azil: "Če bi vlada želela, bi prosilci lahko ostali tukaj"

Slovenija je lani od skupno skoraj 4.440 prošenj za azil tega podelila le 74 prosilcem. Večino prosilcev po zavrnjeni prošnji deportirajo na Hrvaško, kjer živijo v težkih pogojih, je na tiskovni konferenci Ambasade Rog dejala Taja Premk z Amnesty International. V Ambasadi so poudarili, da dublinska uredba, na katero se Slovenija sklicuje pri izgonih, predvideva tudi možnost, po kateri lahko naša država prevzame odgovornost za obravnavo prosilcev in jih je ne izžene v prvo državo v EU.

Ambasada Rog je danes ponovno opomnila na problem izgonov prosilcev za azil s strani slovenske vlade. Predstavniki Roga so poudarili, da je ministrstvo lani izdalo 4.389 azilnih odločb, od teh pa je bilo 4.096 odločb o vrnitvi. Azil so na ministrstvu podelili le 74 prosilcem, 55 prosilcev pa je dobilo subsidiarno zaščito.

Večino prosilcev za azil po zavrnjeni prošnji deportirajo na Hrvaško, kjer pa, kot je poudarila Taja Premk z Amnesty International, prosilci živijo v težkih pogojih. “Tukaj ne govorimo le o postopkovnih neustreznostih, ampak tudi o mučenju, zmerjanju, poniževanju in protipravnih vračanjih,” je dejala. Dodala je, da se z organizacijo ponovno zavzemajo za prekinitev izgona tujcev, ki so v Sloveniji začeli nova življenja, in proti kršenju osnovnih človekovih pravic.

“Kogarkoli od ljudi, ki so prišli v Slovenijo prek Hrvaške, boste vprašali o njegovem bivanju na Hrvaškem, vam bo kmalu opisal, da ni imel prijetnih izkušenj. Nihče izmed njih. Tudi ko govorimo z mladoletniki in otroki, ki so v Slovenijo prišli brez spremstva,” je dejala Premk.

V Ambasadi Rog opozarjajo, da kljub pobudam položaj prosilcev za azil še vedno ni urejen. Po njihovih navedbah se je lani vlada zavezala k zakonski ureditvi položaja zavrnjenih prosilcev za azil, vendar da tega člena niso uvrstili v novelo zakona o tujcih. Na pobudo drugih ministrstev se je člen, ki prosilcem za azil omogoča zaprositi za dovoljenje za bivanje na podlagi dela, vstavil v interventni zakon o upravnih enotah, vendar pa je ministrstvo za notranje zadeve ukrep spremenilo v začasnega in ga omejilo.

Po njihovih navedbah naša država izganja ljudi, ki so si v Sloveniji ustvarili življenja in tukaj tudi delali, “na najbolj ponižujoč način”. “Najbolj skrb vzbujajoče ni dejstvo, da do takšnih dogodkov prihaja, da birokracija včasih deluje neživljenjsko ali da država ravna proti svojim interesom. Resnično skrb vzbujajoče je dejstvo, da bi se vlada lahko temu z veliko lahkoto izognila, a se za to ni odločila,” je dejala ena od članic Ambasade Rog.

Dublinska uredba, na katero se sklicuje Slovenija pri izgonu prosilcev za azil, predvideva možnost, da država prevzame odgovornost za obravnavo ljudi na njenem ozemlju. “Če bi vlada želela, bi lahko že jutri brez kakršnihkoli težav določila kriterije, po katerih bi nekaterim prosilcem omogočila ostati v Sloveniji, tako kot to počnejo druge države EU. Tega pa enostavno noče storiti,” je dejala ena od predstavnic Ambasade Rog.

Govorec prosilcev za azil Ambasade Rog Doudou Karhabandwa Bigagura je povedal, da prosilci za azil lahko začnejo delati po treh mesecih bivanja v državi, do takrat pa dobijo le 18 evrov žepnine mesečno.

“Kličemo po vaši pozornosti, da spregovorimo o težkih situacijah, skozi katere smo primorani iti. Večini prosilcev za azil, ki živimo in delamo tukaj v Sloveniji, grozi deportacija. To je zelo resna zadeva. Je grožnja našemu preživetju, zdravju, duševnemu zdravju, našim družinam, skupnostim, našemu dostojanstvu in našim življenjem,” je na dogodku dejal eden izmed prosilcev za azil Issa Mohamed.