Vrane napadajo sprehajalce: "Ženska se je komaj ubranila pred napadom"

Foto: PROFIMEDIA

Vrane, ki so med pticami med najbolj inteligentnimi in iznajdljivimi, prežijo na obiskovalce mestnega parka v Murski Soboti. "Priče so mi povedale, da so vrane napadle žensko, ki se je komaj ubranila pred napadom," je problematiko na občinski seji odprla ena od svetnic. Župan miri, da občina že išče rešitve in da jim je zavod za varstvo narave svetoval, naj nabavijo sokola ali pa gnezda podrejo. To zavod zanika, v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa opozarjajo, da je uničevanje gnezd prepovedano. Zakaj? In kako naj se občani pred napadi obvarujejo?

Konec maja je v Murski Soboti potekala občinska seja, na dnevnem redu pa so se med številnimi temami, ki so jih svetniki obravnavali, znašle tudi vrane.

“Zdaj so začele napadati še občane. Priče so mi povedale, da so vrane napadle žensko, ki se je komaj ubranila pred napadom. Občani prosijo, da se v tej smeri nekaj ukrene,” je na seji dejala Nada Kuhar, svetnica iz vrst SDS. Stanje naj bi bilo najbolj kritično v mestnem parku.

Verjamem, da so napadalne vrane precej nadležne, se je strinjal župan Damjan Anželj, po njegovih besedah pa gre za vsakoletni problem. “Zavod za varstvo narave smo prosili za mnenje, kako ukrepati. Predlagali so, da še preden izvalijo jajca, odstranimo gnezda. Druga možnost pa je, da nabavimo sokola, ki bo vrane pregnal.”

Na zavodu za varstvo narave medtem zanikajo, da bi občini Murska Sobota svetovali, naj odstrani gnezda ali nabavi sokole. Še več: “V letošnjem letu z občino Murska Sobota zaradi vran nismo imeli pogovorov ali sodelovanja,” so dejali za N1.

DOPPS: Z mahanjem lahko naredimo še več škode sebi in vrani

Ko smo na občino naslovili dodatna novinarska vprašanja, so vendarle malo omilili svoj pogled na ukrepe v boju proti tem pametnim pticam. Zapisali so, da je najbolj učinkovit način, ki dolgoročno doprinese k zmanjšanju populacije sivih vran, preprečevanje dostopa do hrane. S tem se je strinjal tudi Tilen Basle, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), in dodal, da je uničevanje gnezd tako ali tako prepovedano.

“Vran se drži predsodek, v resnici pa so zelo koristne in inteligentne ptice. V mesta so prišle prav zaradi nas; ne, ker bi nam želele kaj slabega, ampak zaradi smeti in hrane, ki jo puščamo za seboj,” je pojasnil Basle. Temu prikimavajo tudi v zavodu za varstvo narave: “Poljske vrane se zaradi človeškega delovanja v kulturni krajini postopoma umikajo v urbane predele, kjer je hrane več ter motenj in plenilcev manj.”

Zato so prisotne praktično v vseh urbanih središčih, od koder prebivalci prav tako poročajo o posamičnih napadih.

Bralki se je tako pred dnevi zgodilo, da je v Ljubljani sprehajala psa, ko je naenkrat nad seboj zaslišala dretje. Vrana je sedela na drevesu, nato pa se sunkovito spustila proti njej. Prelet je čez nekaj trenutkov ponovila.

“To je povsem normalno,” miri Basle. Prav v tem času vrane namreč gnezdijo, gnezda pa — predvsem v fazi, ko so mladiči majhni — branijo. “Vrane so zelo skrbni starši in svoje mladiče vestno branijo pred vsiljivci; pa naj bodo to ljudje, psi ali druge živali, recimo lisice,” je pojasnil.

Fizični napadi, ko se vrana človeka dejansko tudi dotakne, so izjemno redki. V večini primerov se vam bodo zgolj približale in vas opozorilno preletele, takoj ko se boste od gnezda oziroma mladiča dovolj oddaljili, pa bodo nehale napadati. “Zato z rokami ne mahajte, tako lahko povzročite še več škode sebi in vrani,” je dejal Basle. Najbolje je, da se lokacijam, kjer gnezdijo, preprosto izognemo, je svetoval. “Ta območja načeloma niso zelo velika, zato nam izogibanje gnezdom ne bo občutno podaljšalo poti. Poleg tega njihovo obrambno vedenje ne traja dolgo, kakšna dva ali tri tedne.”

Poljska vrana ima status domnevno izumrle vrste

V Murski Soboti težave prebivalcem povzroča poljska vrana, ki je zavarovana vrsta. Zadnja kolonija poljskih vran na Slovenskem je bila evidentirana v Petišovcih leta 1992, pravijo na zavodu za varstvo narave, na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst pa ima od leta 1994 status domnevno izumrle vrste. V Sloveniji so bile v tem času opažene le na preletu in prezimovanju. Ponovna naselitev in prva kolonija sta bili opaženi v bližini Krškega okrog leta 2005.

Poljska vrana (Foto: Dare Fekonja/DOPPS)

Poljska vrana je z vidika človeka in njegovega delovanja najkoristnejša, pravijo na zavodu za varstvo narave. Poje največ škodljivcev oziroma žuželk na travniških in njivskih površinah. Pomembno vlogo ima v ekosistemu, saj uravnava število žuželk, glodalcev, črvov itd. Ker je zelo inteligentna ptica in ni izbirčna pri hrani, lahko predvsem pozimi zaide pri iskanju hrane tudi na vrtove. Kot vsaka druga živalska vrsta predstavlja pomemben košček v sestavljanki narave in je posledično pomembna za celotni ekosistem, še pravijo na zavodu.