Menu Item
Inšpektorat za delo je zajel val odpovedi, od januarja lani se je poslovilo 27 zaposlenih, domnevno tudi zaradi mobinga in slabih odnosov. Na ministrstvu za delo so z odzivi skopi, pojasnili so le, da so s tamkajšnjimi razmerami seznanjeni. Naj bi se pa glavni inšpektorici za delo Katji Čoh Kragolnik majal stolček, je izvedela STA.
Časnik Dnevnik je nedavno poročal, da je inšpektorat, ki ga od junija lani kot vršilka dolžnosti in od decembra kot direktorica s polnim mandatom vodi Katja Čoh Kragolnik, v zadnjih mesecih zapustilo več zaposlenih.
Na inšpektoratu so za STA pojasnili, da so na dan 3. april zaposlovali 129 ljudi – dva manj kot ob koncu lanskega leta, hkrati pa enako kot konec leta 2022 in enega manj kot konec leta 2021. Imajo pa ob tem odprtih devet zaposlitvenih postopkov, dodatne zaposlitve načrtujejo tudi v nadaljevanju leta, so pojasnili. Od konca leta 2022 je dovoljeno število zaposlenih v tem organu 146.
Od 1. januarja lani do tega tedna je pogodba o zaposlitvi prenehala 27 njihovim zaposlenim, od tega je bilo sedem upokojitev, 11 premestitev v drug organ (po informacijah STA gre pri tem za premestitve na lastno željo na delovna mesta drugod v državni upravi), trem se je iztekla pogodba za določen čas, trem pa je delovno razmerje prenehalo na podlagi lastne odpovedi. V enem primeru je šlo za smrt uslužbenca, v enem pa se oseba po zaključku razloga za preteklo odsotnost ni odločila za vrnitev v zaposlitev.
Upoštevati je treba še prenehanje mandata vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Luke Lukića junija lani, ki je zdaj zaposlen na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Zgolj od oktobra 2023 do tega tedna je zaposlitev prenehala sedmim osebam, v aprilu pa bo izvedena še ena premestitev v drug organ državne uprave, so dodatno pojasnili na inšpektoratu.
Trpinčenje na delovnem mestu
Iz pisma, ki ga je Čoh Kragolnik poslala sodelavcem in ga je pridobila STA, izhaja, da se je večji val odhodov uslužbencev začel že z začetkom leta 2023, “nedavni odhodi, nekateri tudi povsem v dogovoru, pa so vezani predvsem na uslužbence, ki so bili na inšpektoratu zaposleni krajši čas, v obdobju od začetka leta 2023”.
Po informacijah STA pa so odhodi povezani tudi z mobingom in zelo slabimi odnosi na inšpektoratu. Po pričevanju zaposlenih naj bi namreč dolgoletna uslužbenka v finančni službi inšpektorata verbalno trpinčila več sodelavcev, in sicer z nenehno elektronsko pošto, pritiski, neprimernim glasnim in žaljivim komuniciranjem na hodnikih in pred drugimi uslužbenci, obrekovanjem. Zaposleni naj bi na to opozorili kadrovsko službo in predstojnico Čoh Kragolnik, a brez večjega uspeha.
Glavna inšpektorica naj za tovrstne stiske zaposlenih ne bi imela posluha, slišati je celo, da zgolj “slepo sledi” omenjeni uslužbenki finančne službe in da je ta tista, ki v resnici vodi inšpektorat. Posebej mladi naj bi zaradi slabih odnosov, ki da ovirajo delovni proces, iskali priložnosti na drugih delovnih mestih, o odhodu naj bi razmišljalo še več zaposlenih.
Na inšpektoratu so na povpraševanje STA v zvezi s trpinčenjem na delovnem mestu na kratko odgovorili, da nimajo nobene uradne prijave mobinga.
Krizni sestanek z ministrom Mescem
V zvezi z odhodi je na dan prišla tudi zgodba o najemanju zunanjih izvajalcev na inšpektoratu. Za opravljanje kadrovskih storitev so namreč po njenem odhodu najeli nekdanjo uslužbenko kadrovske službe, tako prakso pa je javno obsodil tudi minister za delo Luka Mesec. Kljub tej obsodbi naj v zvezi s tem na inšpektoratu ne bi bilo sprememb, t. i. outsorcing naj bi se nadaljeval.
STA je izvedela tudi, da se je Mesec pred dnevi zaradi slabih razmer sešel z vodstvom tega organa v sestavi ministrstva za delo. Na inšpektoratu so v zvezi s tem povedali le, da “redno sodelujejo z ministrstvom in ministrom Mescem glede različnih tem s področja dela inšpektorata, predstojnica sodeluje tudi na sejah kolegija ministra”.
Neuradnih informacij, da je minister za delo nezadovoljen s Čoh Kragolnik in da že išče novega glavnega inšpektorja, niso komentirali. Po informacijah STA naj bi sicer na ministrstvu na to funkcijo že snubili druge ljudi, a imajo pri iskanju ustreznih kandidatov težave.
So pa na ministrstvu za delo glede dogajanja na inšpektoratu skopi s pojasnili. Za STA so navedli le, da so s tamkajšnjimi razmerami seznanjeni. Z vodstvom inšpektorata so že opravili razgovor in se dogovorili, kako zadeve urediti, so potrdili. Kot so še zatrdili, delajo vse, kar je v njihovi moči, da izboljšajo delo in učinkovitost inšpektorata.
Število nadzorov upada
Kot kažejo številke, število nadzorov, ki jih opravijo njihovi inšpektorji, upada. Leta 2021 so jih izvedli 38.624 in izdali za 3,5 milijona evrov glob, leta 2022 15.698 (2,8 milijona evrov glob), lani 10.101 (3,7 milijona evrov glob), letos do 5. aprila pa 2839 (826.600 evrov glob).
Na inšpektoratu so sicer poudarili, da so nadzori dandanes bolj poglobljeni in da obravnavajo zahtevnejše kršitve. “Vsako leto izvedemo tudi več usmerjenih akcij nadzora, predvsem na tistih področjih, kjer ugotavljamo, da so težave pogostejše, ali pa resnejše ali pa se ponavljajo iz leta v leto. Še vedno je to na primer preverjanje izplačila regresa, preverjanje izplačila plač, glede na to, da je plačilo za delo temeljna pravica delavcev,” so dodali.
V luči upadanja števila nadzorov so pojasnili še, da so v letu 2021 in v začetku leta 2022 inšpektorji opravljali tudi nadzore na podlagi interventne zakonodaje, sprejete za omejevanje širjenja covida-19. “Ti nadzori so bili manj obsežni, zato so inšpektorji v tem obdobju opravili več nadzorov, vsota izrečenih glob pa je bila nižja,” so pojasnili.
Odgovorili so tudi na javne očitke sindikatov v zvezi z napovedovanjem inšpekcijskih nadzorov, kar da kršiteljem omogoča prirejanje papirjev, prepočasnim odzivanjem na prijave, nezagotavljanjem tajnosti prijaviteljev in strahom inšpektorjev pred tožbami velikih podjetij.
Rast prijav kršitev
Med drugim so opozorili na vsakoletno rast prijav kršitev, ob tem pa še na rast števila delodajalcev, ki ji število inšpektorjev ne sledi. Posledično morajo vsako leto določiti prednostna področja nadzora, opravljajo pa tudi koordinirane sistemske nadzore na vsebinskih področjih, kjer na podlagi ugotovitev preteklih let in na podlagi informacij s terena prihaja do večjih tveganj za kršitve zakonodaje, so povedali.
Nadzorov ne napovedujejo, izjema so le primeri, ko inšpektorji delodajalca kljub večkratnim poskusom na terenu ne dobijo, so zagotovili. “Nadzore opravljamo pri vseh delodajalcih, na katere se nanašajo prijave ali sodijo v dejavnosti oziroma na področja dela, na katera se osredotočimo v posameznih usmerjenih nadzorih, in v skladu z ugotovitvami tudi ukrepamo,” so sklenili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje