Menu Item
Na vrhovnem državnem tožilstvu ostro obsojajo vsakršne osebne napade in žaljiva poročanja o vseh vpletenih v zgodbi varovanja tožilke v zadevi Kavaški klan. Tudi odbor za pravosodje je podprl sklep koalicije, s katerim poziva vse politične akterje, da se vzdržijo kakršnih koli dejanj, ki bi lahko omajala zaupanje javnosti v sodstvo.
Na vrhovnem državnem tožilstvu ostro obsojajo vsakršne osebne napade in žaljiva poročanja o vseh vpletenih v zgodbi varovanja tožilke v zadevi Kavaški klan. Takšna ravnanja namreč ne prispevajo k reševanju nastale situacije, ampak je njihov cilj zgolj osebna diskreditacija, so danes navedli v pisnem odzivu.
V zadnjih dneh so namreč odmevala razkritja očitkov, da naj bi varnostniki policisti nepooblaščeno zbirali zasebne podatke o tožilki iz zadeve Kavaški klan, pa tudi o predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Poleg tega naj policija ne bi ukrepala, ko je sumljivo vozilo januarja zasledovalo vozila tožilke, tožilcev iz BiH in skesanca v zadevi Kavaški klan, ki je bil nato pred dnevi umorjen v Ljubljani.
Ob tem so na policiji vse očitke o nepravilnosti na Centru za varovanje in zaščito zavrnili, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa je odredil reorganizacijo centra. Minister pa je danes tudi sporočil, da je umaknil stopnjo tajnosti s poročila o izrednem nadzoru, v katerem so sicer ugotovili odtekanje informacij zlasti s sestankov vodstva centra in nepravilno poročanje policistov o opravljenem delu.
Na vrhovnem državnem tožilstvu pa so v današnjem odzivu zapisali, da si po zadnjih dogodkih, povezanih z “nesoglasji, ki so nastala pri varovanju državne tožilke na specializiranem državne tožilstvu,” prizadevajo za čim hitrejšo razjasnitev vseh relevantnih dejstev in okoliščin morebitnih kaznivih dejanj.
Vodstvo centra je namreč po prepričanju tožilke izvajalo “odklonska, nestrokovna, pa tudi kazniva dejanja”, kar je prijavila pristojnim organom policije. Slednje po uradni dolžnosti obravnava posebni oddelek pri specializiranem državnem tožilstvu, so za STA pojasnili na tožilstvu.
So pa danes na vrhovnem državnem tožilstvu poudarili še, da ostro obsojajo “vsakršne osebne napade in žaljiva poročanja o komerkoli od vpletenih”. Takšna ravnanja namreč ne prispevajo k reševanju nastale situacije, so izpostavili.
Odbor za pravosodje: Politični akterji naj se vzdržijo dejanj, ki bi omajala zaupanje v sodstvo
Člani odbora DZ za pravosodje so danes končali prekinjeno sejo o problematiki napadov na sodstvo in diskreditacij sodne veje oblasti ter odgovornosti politike do spoštovanja sodne veje oblasti in varovanja ugleda pravne države. Za sklic seje se je predsednica odbora Lena Grgurevič odločila po prvem zboru podpornikov predsednika SDS Janeza Janše pred sodiščem v Celju konec novembra ter v luči groženj pravosodnim funkcionarjem in požiga hiše predsednika brežiškega okrajnega sodišča.
Na maratonski, več kot šesturni razpravi v začetku decembra, so člani odbora sprejeli sklep koalicije, s katerim so najostreje obsodili proteste pred sodiščem v Celju, ki so bili po njihovi oceni organizirani z namenom pritiska na sodno vejo oblasti. V takratni razpravi ni manjkalo obtoževanj med poslanci koalicije in opozicije o tem, kdo je kriv za stanje v sodstvu, govor je bil predvsem o shodu pred sodiščem v Celju, primerih Trenta in Patria ter številnih drugih sodnih primerih. Napade na sodstvo so obsodili tudi na seji prisotni najvišji predstavniki pravosodja, ki so opozarjali, da se zadeve pravosodja ne urejajo na ulici, ampak po institucionalni poti.
Na današnjem nadaljevanju seje so člani podprli tudi sklep koalicije, s katerim odbor poziva vse politične akterje, da se vzdržijo kakršnih koli dejanj, ki bi lahko omajala zaupanje javnosti v sodno vejo oblasti in poudarja, da je spoštovanje neodvisnosti sodstva temelj vsake demokratične družbe. Niso pa podprli predlogov sklepov, ki so jih o omenjeni problematiki pripravili v poslanski skupini SDS.
Slednja je med drugim predlagala, da odbor pozove ministrstvo za pravosodje, da mu posreduje primerjavo med Slovenijo in drugimi državami EU glede števila postopkov, ki se iz posamezne države vodijo pred ESČP. Predlagala je tudi, da odbor ugotovi, da številni sodniki s svojim načinom delovanja vzbujajo videz pristranskosti, s svojimi odločitvami pa dvom v neodvisnost, nepristransko in poštenost sojenja. Po predlogu poslanske skupine SDS bi odbor tudi pozval vlado, da pripravi ukrepe, na podlagi katerih bo med drugim zagotovljeno preprečevanje zlorab sodnega sistema za politične procese in uveden javni nadzor nad sodstvom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!