Menu Item
Vrhovno sodišče je danes presodilo, da za izrekanje prekrškovnih sankcij tistim, ki v zaprtih javnih prostorih ne nosijo zaščitnih mask, ni zakonske podlage. Odločitev so pozdravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer pozivajo k zakoniti podlagi za ukrepe, ki jih vlada sprejema za zajezitev širjenja koronavirusa.
Vrhovno sodišče je danes pritrdilo pravni strok in odločilo, da za izrekanje sankcij posameznikom, ki v zaprtih javnih prostorih ne nosijo zaščitnih mask, ni zakonske podlage.
Odločitev so pozdravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer pravijo, da je vrhovno sodišče pritrdilo stališču, na katerega že ves čas pandemije opozarja pravna stroka. “Ne nošenje maske po slovenskem pravu ni prekršek, ker nima ustrezne zakonske podlage,” je v imenu pravne mreže za N1 komentirala Anuška Podvršič.
“Prekršek se lahko predpiše le z zakonom, vladni odlok pa lahko zakonsko dopolni v okviru zakonske napotitve,” je navedla. Po njenih besedah lahko vlada po 39. členu zakona o nalezljivih boleznih z odloki omeji le svobodo zbiranja, svobodo prehajanja mej, prodajo blaga in izdelkov ter svobodo gibanja.
Kot je še pojasnila Podvršič, je vlada odlok, ki zapoveduje nošenje mask, “utemeljevala kot ukrep, ki omejuje gibanje, sodišče pa je ugotovilo, da se zapoved nošenja zaščitne maske po svoji vsebini odločilno razlikuje od posegov v svobodo gibanja”.
“Neverjetno. Povsod drugod po EU se je sodna veja oblasti trudila pomagati reševati zdravje in življenja ljudi,” se je na odločitev vrhovnega sodišča na Twitterju odzval predsednik vlade Janez Janša.
Vladni odloki ne določajo vsebine prekrškov
Vrhovno sodišče je odločalo na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo okrajnega sodišča, s katero je bil posamezniku izrečen opomin zaradi prekrška po zakonu o nalezljivih boleznih. Pri tem so navedli 14. točko 57. člena in 2. točko prvega odstavka 39. člena omenjenega zakona.
Točki pravita, da lahko vlada v namene preprečevanja širjenja nalezljive bolezni prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na določenih območjih, posameznik, ki to omejitev krši, pa je lahko kaznovan z globo od štiristo do štiri tisoč evrov.
2. točka prvega odstavka 39. člen zakona o nalezljivih boleznih navaja:
“Kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko Vlada Republike Slovenije odredi tudi naslednje ukrepe: prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih.”
14. točka 57. člena zakona o nalezljivih boleznih navaja:
“Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik: če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena tega zakona.”
Vrhovno sodišče je presojalo, ali je mogoče v opustitvi nošenja zaščitne maske prepoznati prekršek, določen v omenjeni točki 57. člena zakona o nalezljivih boleznih, pri čemer se niso opredeljevali do vprašanja razumnosti glede zapovedi nošenja mask niti do drugih razsežnosti takšne zapovedi. Kot so sporočili, je bilo odločilno vprašanje pri presoji, ali je mogoče kršitev zapovedi nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih opredeliti kot kršitev ukrepov, s katerimi se “prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih”, kot navaja zakon.
Odgovor so iskali v razlagi zakonske določbe, saj, kot so zapisali, “odlokov vlade ni mogoče šteti za predpis, s katerim se določa vsebina prekrškov”. Odločitev so oprli na ustavnosodno presojo posegov v svobodo gibanja (ki je določena v 32. členu ustave) in sistematično razlago besedila zakona o nalezljivih boleznih.
32. člen ustave, ki določa svobodo gibanja, navaja:
“Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.
Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države.
Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.”
Zapoved nošenja zaščitne maske kvečjemu poseg v svobodo ravnanja
Ugotovili so, da se zapoved nošenja zaščitne maske po svoji vsebini odločilno razlikuje od posegov v svobodo gibanja. “Te zapovedi ni mogoče razumeti kot oblike prepovedi ali omejitve gibanja prebivalstva na določenih območjih, ampak kvečjemu kot samostojen poseg v svobodo ravnanja, ki zahteva samostojno pravno podlago,” so zapisali ter navedli 35. člen ustave.
Dodali so, da ugotovitev podpira tudi razlaga drugih določb zakona o nalezljivih boleznih, “s katerimi je zakonodajalec posebej predvidel uporabo zaščitne opreme, a le za zaščito zdravstvenih delavcev in sodelavcev zaradi preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, ne pa tudi širše za celotno prebivalstvo”.
35. člen ustave, ki določa varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, navaja:
“Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.”
Potreba po zakoniti podlagi za ukrepe
V Pravni mreži za varstvo demokracije dodatno menijo, da je nošenje mask potreben in koristen ukrep, ki ga je treba upoštevati.
“Zato smo vlado že pred petimi meseci pozvali, da pripravi spremembe zakona o nalezljivih boleznih, ki bodo zakonita podlaga za ukrepe, ki jih sprejema za zajezitev širjenja koronavirusa. Nedopustno je, da vlada dolžnost nošenja maske uvaja z podzakonskim aktom, brez podlage v zakonu, s čimer je kršeno načelo zakonitosti,” so sporočili.
O zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovna sodnica in sodnika Branko Masleša kot predsednik ter Primož Gorkič in Barbara Zobec kot člana, njihova odločitev pa ni bila soglasna. Po poročanju spletnega portala MMC je ločeno mnenje dala sodnica Zobec in v njem zapisala, da je sodba napačno sporočilo vsem, da lahko zaščitne maske snamejo in odvržejo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!