Vrhovno sodišče: SDS prekomerno posega v svobodni mandat poslancev

BOBO

Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku razsodilo, da so finančne sankcije, ki jih stranka SDS vključuje v pogodbe s svojimi poslanci, v nasprotju z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo poslancev.

Stranka SDS s kandidati za poslance sklepa pogodbe o kandidaturi za poslance državnega zbora. V pogodbah je med drugim tudi določilo, da mora poslanec v primeru izstopa iz poslanske skupine SDS, izključitve ali prekinitve sodelovanja s SDS povrniti sorazmerni delež stroškov, ki jih je imela stranka v volilni kampanji.

Vrhovno sodišče je v sodbi v začetku aprila razsodilo, da finančne sankcije, ki jih v pogodbe o kandidaturi za poslance državnega zbora vključuje stranka SDS, “prekomerno posegajo v svobodni mandat poslanca”. Po mnenju sodišča je takšno določilo v nasprotju z 82. členom ustave, ki zagotavlja neodvisnost oziroma nevezanost poslancev, in kot takšno nično. “Strankarska poslušnost in pripadnost poslanca za čas njegovega mandata ne more biti stvar pogodbenega urejanja, zlasti ne pod pretnjo civilnih – finančnih posledic oziroma obveznosti,” je odločilo sodišče.

82. člen ustave

Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.

Zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.

Državni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odločitvi državnega zbora je v skladu z zakonom mogoča pritožba na ustavno sodišče.

Po poročanju Dela je tožbo, v kateri je problematiziral omenjene finančne sankcije, vložil Zvonko Lah, ki je bil na predčasnih volitvah v državni zbor julija 2014 izvoljen na listi SDS, a je avgusta 2016 zapustil stranko in njeno poslansko skupino, nekaj časa deloval kot nepovezani poslanec, potem pa se je vključil v poslansko skupino Nove Slovenije.

SDS zahtevala 8000 evrov

Stranka SDS je po izstopu od Laha zahtevala povrnitev stroškov za kampanjo v višini dobrih 8000 evrov. V skladu s pogodbo mora namreč poslanec, ki izstopi iz poslanske skupine SDS, ga izključijo ali prekinejo sodelovanje z njim, povrniti sorazmerni delež stroškov, ki jih je SDS imela z njim v volilni kampanji za državnozborske volitve.

Sodišče prve stopnje je tako razsodilo, da je toženec dolžan stranki plačati 1231 evrov z zamudnimi obrestmi, sodišče druge stopnje pa je znesek zvišalo na več kot pet tisoč evrov. Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku razsodilo, da se tožbeni zahtevek SDS v celoti zavrne. Stranka mora Lahu povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, pritožbene stroške in revizijske stroške.

“Stranka vsiljuje delovanju v skladu z njenimi interesi”

Kot je še zapisalo vrhovno sodišče, se pravna neodvisnost oziroma nevezanost poslanca od politične stranke, ki jo zagotavlja 82. člen ustave, “kaže v tem, da v primeru, ko poslanec ne sledi odločitvam stranke ali ne ravna v skladu z njenimi navodili in pričakovanji ali zaradi nestrinjanja z njenim programom in cilji celo izstopi iz stranke, njegov mandat ne preneha niti ni dolžan odstopiti kot poslanec”.

Drugačna zahteva stranke bi po mnenju sodišča pomenila, da je bil mandat v resnici podeljen stranki in bi kazala na strankarsko vezan mandat, hkrati pa bi bila v nasprotju s pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata. Zoper poslanca, ki ne izpolnjuje pričakovanj stranke, torej pravne sankcije niso dopustne.

Tako mora biti tudi odločitev poslanca, da izstopi, svobodna. Finančne sankcije, ki so vezane na izstop, prekomerno posegajo v njegov svobodni mandat, je razsodilo sodišče. “Z zahtevo po poslušnosti in pripadnosti stranka – pa četudi to v pogodbi ni izrecno zapisano – vsiljuje poslancu ravnanje in delovanje v skladu z njenimi interesi, tudi kadar je v parlamentu.”

Zagorc: Gre za pogojevanje kandidiranja

Ustavni pravnik prof. dr. Saša Zagorc s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je na Twitterju sodbo že pozdravil. “Sodbi (prvo- in drugostopenjskega sodišča, ki sta pritrdili stranki SDS, op. a.) sta po mojem mnenju presenečenje v sodniškem razumevanju demokracije in vladavine prava. Čeprav na prvi pogled izgleda kot da gre za navadno pogodbeno razmerje dveh pogodbenih strank, ki se presoja na primer le o enakovrednosti dajatev in protidajatev po obligacijskem zakoniku, temu še zdaleč ni tako. V osnovi gre, ne rabimo si zatiskati oči s floskulami, za pogojevanje kandidiranja s podpisom pogodbe.”

Tovrstne pogodbene določbe po njegovem mnenju same po sebi vsebujejo “tako imenovani chilling effect (negativni vpliv na svobodo govora in delovanja, op. a.), ne glede na to, kolikšen je zagroženi znesek ter kako se določi v primeru izstopa iz stranke”.

15. Nagradnega vprašanja, za katero politično stranko, ki je izgubila spor – stroške smo itak plačali davkoplačevalci – gre, ne bom niti postavil. Po cca. 20 letih tovrstne "slovenske demokratske" prakse in lomljenja hrbtenice neubogljivim kandidatom, bi bilo namreč le retorično.

— Sasa Zagorc (@SZagorc) May 19, 2021

Po mnenju Saše Zagorca je vračanje stroškov volilne kampanje nenazadnje problematično tudi zato, ker za nazaj spreminja vire financiranja volilne kampanje, s čimer se izniči pravila o pravočasnem in popolnem poročanju o financiranju volilne kampanje.