Vrhovno sodišče vložilo zahtevo za presojo ustavnosti dela Šutarjevega zakona

Na vrhovnem sodišču menijo, da so nove določbe zakona o kazenskem postopku lahko v neskladju s tremi členi ustave, ki zagotavljajo pravico do pravnega varstva, domnevo nedolžnosti in opredeljujejo pristojnost vrhovnega sodišča.

V ustavno presojo tako pošiljajo 5., 6. in 7. člen Šutarjevega zakona, s katerimi je zakonodajalec spremenil več členov zakona o kazenskem postopku in med drugim določil, da se lahko v postopkih za kaznivo dejanje, za katero je po zakonu predpisana kazen zapora osem ali več let, pripor podaljša za največ eno leto tako, tako da lahko traja največ tri leta.

Zakon o kazenskem postopku sicer določa, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti. Če v tem roku obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, pa se pripor odpravi in se obtoženec izpusti, razen če vrhovno sodišče odloči drugače.

Kot so danes za STA navedli na vrhovnem sodišču, so se za zahtevo na oceno ustavnosti odločili v zadevi, v kateri je bil podan predlog za podaljšanje pripora po Šutarjevem zakonu, torej z dveh na tri leta.

Potrdili so tudi, da je primer povezan s sojenjem v primeru smrti otroka, ki je umrl v razgretem avtomobilu v Svetem Lovrencu pri Preboldu. Časnik Večer je decembra poročal, da je sodišče v tej zadevi odpravilo pripor obdolženima, saj sta od vložitve obtožnice minili dve leti.

Tožilec je sicer predlagal, da se obtoženima pripor podaljša še za eno leto in se pri tem skliceval na Šutarjev zakon, a vrhovno sodišče po tedanjem poročanju Večera, ki se je skliceval na neuradne informacije, predlogu tožilca ni sledilo, je navajal časnik. Vrhovno sodišče je danes za STA navedlo, da je postopek prekinilo in se torej obrnilo na ustavno sodišče.