Menu Item
Karierna pot je močno odvisna od odločitev, ki jih človek sprejme v zelo mladih letih. Odločitev za srednješolski program, ki lahko pomembno vpliva tudi na kasnejši vpis na fakultete, sprejmemo pri 14 letih. Marsikdo kot odrasel nato ugotovi, da izbrana poklicna pot ni prava zanj in bi rad delal nekaj povsem drugega. Za spremembo ni prepozno, saj obstaja kopica tečajev in programov srednješolskega izobraževanja za odrasle.
Ste nezadovoljni z izbranim poklicem ter bi se v odrasli dobi vrnili v šolske klopi in se izučili za opravljanje drugega poklica? Kje začeti in za kakšno obliko izobraževanja se odločiti? Koliko bo izobraževanje stalo? Na vprašanja je pomagal odgovoriti direktor Javnega zavoda Cene Štupar in predsednik Zveze ljudskih univerz Slovenije (ZLUS) Bojan Hajdinjak.
Vračanje v šolske klopi se najprej začne z obiskom enega od svetovalcev, ki jih imajo vse ljudske univerze po Sloveniji. Kot pove Hajdinjak, je ključno, da se oseba s svetovalcem pogovori o svojih interesih in zanimanjih ter opravi psihološki test, ki bo pomagal pri prihodnji usmeritvi. “Vstop v izobraževalni sistem bo tako lažji,” pravi sogovornik.
Možnosti za izobraževanje sta nato dve. Kandidat se lahko vključi v formalni srednješolski program za odrasle, po katerem bo prejel spričevalo in priznano višjo stopnjo izobrazbe. Opravlja lahko tri- ali štiriletni program, priznajo pa se mu tudi vsi relevantni predmeti, ki jih je na nekem srednješolskem programu opravljal v preteklosti. “To je običajno daljša pot,” je dejal Hajdinjak. Na podoben način lahko dokonča tudi osnovnošolsko izobrazbo.
Druga možnost pa je opravljanje neformalnih tečajev in delavnic, s katerimi bo posameznik dobil znanje in kompetence s posameznega področja. “Če na testiranju ugotovimo, da je nekdo šibek na področju računalništva, ga vključimo v tečaje informacijske pismenosti. Če je slab na področju jezikov, mu predlagamo jezikovne tečaje,” oriše Hajdinjak.
Oba načina izobraževanja sta brezplačna. Kot pravi predsednik ZLUS, je sistem v preteklosti deloval tako, da so učenci po opravljenem srednješolskem izobraževanju dobili povrnjene vse stroške izobraževanja. “Od naslednjega šolskega leta pa bo država stroške krila tako, da bo sproti plačala za vsak izpit, ki ga bodo opravljali,” pojasni Hajdinjak.
Izobraževanje odraslih je podprto tudi z evropskim denarjem, ki krije tudi nekatere tečaje. Kot pojasnjuje sogovornik, imajo projekti, ki jih podpira Evropska unija, posebne pogoje. “Eden od projektov, ki ga pripravljamo, se osredotoča na tečaje slovenskega jezika, komunikacije, digitalne pismenosti … Pri tem pa moramo slediti tudi zahtevam, da so vanje pretežno vključeni ljudje z nižjo izobrazbo, starejši, tujci in še nekatere druge skupine,” pojasni.
Izobraževanje odraslih poleg javnih ljudskih univerz ponujajo tudi zasebniki. Tudi pri njih bodo odrasli dobili povrnjene stroške srednješolskega izobraževanja, za tečaje pa je treba plačati.
Kot še pojasnjuje Hajdinjak, se trudijo narediti tečaje čim bolj praktične. Starejše tako računalniških znanj učijo prek uporabe portala ZD Ljubljana, jezikovne tečaje pa prilagodijo potrebam učencev. “Pri angleščini ne začnemo z obravnavo slovnice, ampak skušamo biti čim bolj praktični. Če recimo tečaj angleščine izvajamo za avtomehanike, se osredotočimo na besedišče, ki ga bodo potrebovali pri opravljanju poklica,” pojasni.
Kateri programi odrasle najbolj zanimajo?
Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje je bilo v minulem šolskem letu v formalne programe za pridobitev srednješolske izobrazbe vključenih 15.868 udeležencev, v osnovnošolski program pa 1.224 odraslih. V ostalih programih za izobraževanje odraslih je sodelovalo 3.499 udeležencev, študijske krožke pa je lani obiskovalo 2.295 odraslih.
Največje zanimanje po podatkih ministrstva vlada za programe ekonomski tehnik, trgovec, tehnik računalništva, zdravstvena nega, predšolska vzgoja in administrator. Direktor Javnega zavoda Cene Štupar pravi, da je pri srednješolskih programih največ zanimanja za programe predšolske vzgoje, kozmetike in ekonomije. Pri tečajih pa prednjačijo delavnice slovenščine. “Teh tečajev v našem zavodu največ organiziramo, saj so del integracije priseljencev. Na leto jih imamo več kot tisoč,” pove. Med starejšimi je največ zanimanja za tečaje s področja računalništva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!