Menu Item
Podnebna kriza vse bolj silovito vpliva na naša življenja in postaja pomemben gospodarski in varnostni izziv. Jugovzhodni del Evrope je ena najbolj ranljivih regij, Slovenija pa ima med državami EU najvišjo finančno škodo zaradi podnebnih sprememb. Zato je ključno sodelovanje, ki so ga države vzpostavile na ministrski konferenci, ki poteka na Brdu pri Kranju.
Na Brdu pri Kranju te dni poteka tridnevna ministrska konferenca o izzivih prilagajanja na podnebne spremembe v jugovzhodni Evropi. Poleg več kot 130 gostov, med katerimi so številni okoljski ministri, sta se je udeležili tudi generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije (WMO) Andrea Celeste Saulo in izvršna direktorica Evropske agencije za okolje (EEA) Leena Ylä-Mononen.
Obe sta pohvalili Slovenijo, ki je organizirala prvo tovrstno konferenco in želi igrati vodilno vlogo pri prilagajanju regije – ta sega od Slovenije do Turčije – na podnebne izzive. “Slovenija postavlja standarde. Prvič v zgodovini ministri ter vodje meteoroloških in hidroloških služb jugovzhodne Evrope opazujemo, kaj se dogaja, izmenjujemo dobre prakse ter povezujemo znanost,” je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Podnebna kriza vse bolj silovito vpliva na naša življenja in postaja tudi pomemben gospodarski in varnostni izziv. Kumer je opozoril, da ima Slovenija po podatkih EEA najvišjo finančno škodo zaradi podnebnih sprememb v EU, to je 8.700 evrov na prebivalca (podatki so za obdobje 1980–2023).
Spomnil je na predlanske poplave, predpredlanske požare in sušo. “Vsi ti stroški so vrtoglavi, sanacija in vzpostavitev vse delujoče infrastrukture pa še vedno ni zaključena,” je pojasnil in opozoril, da bodo majhna gospodarstva vedno bolj podvržena posledicam podnebnih sprememb. Zato prilagajanje ni več opcija, temveč nuja.
Jugovzhodni del Evrope je ena najbolj ranljivih regij, Slovenija pa med najbolj ranljivimi državami v EU. “Slovenija sporoča, da bo igrala vodilno vlogo pri iskanju rešitev,” je dejal minister. “Prihodnost je v sodelovanju. Podnebne spremembe ne poznajo meja,” je dodal.
“Jugovzhodna Evropa je vroča točka, kjer se države srečujejo z naraščajočimi ekstremnimi dogodki,” je dejala izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen. “Neukrepanje je veliko dražje od ukrepanja,” je poudarila.
V Sloveniji od leta 2006 pod okriljem Arsa deluje Center za spremljanje suše v jugovzhodni Evropi (DNCSEE). Njegove aktivnosti bodo še okrepili, so napovedali.
Nova vloga Arsa
“Leto 2024 je bilo najtoplejše doslej, tako globalno kot v Evropi. Jugovzhodna Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, pri čemer so obalne regije, vključno z Jadranom, pod vse večjim pritiskom dviga morske gladine,” je poudarila Celeste Saulo.
Opozorila je tudi na vse večje tveganje poplav, škode na infrastrukturi in izgube morskih ekosistemov ter ključen pomen sistemov zgodnjega opozarjanja. “Na žalost bomo še naprej doživljali ekstremne vremenske dogodke, prilagoditev je nujna.”
Direktor Agencije RS za okolje (Arso) Jože Knez pa je opozoril, da se je vloga Arsa zelo spremenila in da so, podobno kot druge podobne službe, pod velikim pritiskom. “Če smo se pred leti ukvarjali predvsem z napovedmi vremena, so današnje razmere drugačne, od nas se pričakuje predvsem dobro napovedovanje ekstremnih vremenskih dogodkov,” je dejal.
Opozoril je tudi na pomen strokovnih podlag, ki so osnova za prilagajanje. “Moramo znati oceniti, kaj se bo v regiji dogajalo do konca stoletja, kaj bo s padavinami, vlago, kaj to pomeni za ostale sektorje. Naenkrat se od nas pričakuje interdisciplinarno znanje z drugimi področji,” je opisal in naštel promet, prostorsko načrtovanje, industrijo, turizem, biodiverziteto …, saj podnebne spremembe vplivajo na “vse v naši družbi”.
“Vsi tekmujemo s podnebnimi spremembami, kdo bo hitrejši. Ali bomo to mi z našimi znanji, uporabo umetno inteligenco ali so podnebne spremembe hitrejše,” je dejal Knez. Kumer je dejal, da bodo podprli agencijo pri njenih prizadevanjih, tako s kadri kot s tehnologijo.
Njegovo izjavo si oglejte v spodnjem videu:
Gre politika v pravo smer?
Po besedah ministra Kumra podnebne spremembe niso več le okoljska, ampak tudi razvojna in politična tema. “Bistvenega pomena je, da so z nami tudi politični odločevalci. Le združeno lahko učinkovito obravnavamo te izzive v prihodnje,” je poudaril.
Na Brdu prisotni ministri so poudarjali pomen ukrepanja ob podnebni krizi, a zdi se, da je zavedanje o tej nujnosti med najpomembnejšimi svetovnimi voditelji vse manjše. Na to kaže odstop ZDA iz pariškega sporazuma in vzpon desnih politik, ki nasprotujejo zelenemu prehodu, tudi v Evropi.
Medtem ko se države ne morejo izogniti prilagajanju, saj tako zmanjšujejo škodo pri sebi doma, pa se zdi, da je vse manj navdušenja nad ukrepi za blaženje, to je zniževanje izpustov. “Oboje je pomembno. Zelo dolgo so bile podnebne konference osredotočene na blaženje, šele v zadnjih letih je v ospredju prilagajanje,” je dejala direktorica WMO Andrea Celeste Saulo. “Prilagajanje je nujno, ker se podnebne spremembe zdaj dogajajo. Storiti moramo nekaj konkretnega,” je dejala in poudarila, da mora blaženje ostati na vrhu liste najnujnejših ukrepov za ves svet.
Potem ko je bilo leto 2024 najtoplejše doslej, je bil, kot kaže, rekordno topel tudi januar 2025, in to kljub vplivu la niñe, ki ozračje hladi. So ti podatki zanjo strašljivi? Odgovor Celeste Saulo v spodnjem videu:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje