Vsakdanje življenje izginja iz mesta: ali je turistov v Ljubljani že preveč?

Ljubljano vsako leto obišče več turistov. Lani jih je bilo skoraj 1,3 milijona, kar je 15 odstotkov več kot leto prej. Turistični obisk je zaželen, saj mestu prinaša denar in poživitev, a le do neke točke, ko začne preveliko število turistov prinašati negativne posledice za meščane. S tem se soočajo denimo Benetke in Barcelona. Se v Ljubljani že dogaja nekaj podobnega?
V letu 2024 je bilo v Ljubljani uradno zabeleženih 1.276.455 prihodov obiskovalcev in približno dvakrat toliko nočitev. Več kot 94 odstotkov je tujih gostov, največ Nemcev, Italijanov in Američanov. Število raste iz leta v leto, leta 2013 je bilo zabeleženih le malo več kot pol milijona prihodov.

Kot pravi urbani sociolog dr. Aidan Cerar z Inštituta za politike prostora IPoP, je za Ljubljano značilna zelo hitra rast turizma. "Ne smemo pozabiti, da smo še pred dvajsetimi leti govorili o Ljubljani kot o zaspanem mestu, mestu, ki potrebuje revitalizacijo. Mesto je ostalo brez kinodvoran, vse se je selilo v BTC, tudi kupna moč in tako naprej. Kar je za Ljubljano specifično, je, kako hitro je ta revitalizacija stekla in kako skokovit je porast turizma. Ta proces, ki v mestih običajno poteka dlje časa, se je v Ljubljani zgodil s hitrejšim tempom," je spomnil.

Bistveno vprašanje po besedah Cerarja je, kako delež obiskovalcev vpliva na vsakdanje življenje. "Cilj je doseči pravilno ravnovesje med obiskovalci in prebivalci. Če je obiskovalcev premalo, je mesto nekoliko mrtvo, če je obiskovalcev preveč, pa se jim začne mesto preveč prilagajati," pojasnjuje in dodaja, da se to najprej pokaže v prilagajanju ponudbe, ki postane bolj generična, manj avtentična, veliko je lokalov, hitre hrane in tipično turističnih prodajaln, ki jih prebivalci ne potrebujejo. Poleg tega se cene povišajo, manj pa je ponudbe, ki jo prebivalci mesta potrebujejo na ravni vsakdanjega življenja.
"Trajnostni turizem, ki si ga želimo, je nasprotje prekomernega turizma (over-turizma), ki ima več negativnih učinkov," pravi profesorica Ekonomske fakultete ljubljanske univerze dr. Tanja Mihalič. Toda, kot opozarja, je treba za dosego tega cilja upoštevati množico deležnikov, ki pa imajo različne, tudi nasprotujoče si interese. Tisto, česar si želijo hotelirji in gostinci, ki živijo od turizma, je lahko obratno od želja lokalnih prebivalcev, "a tudi gostinci so lokalni prebivalci, vedno pa je nekdo prizadet", opisuje kompleksnost problema.

Mestna občina Ljubljana sicer redno spremlja mnenje meščanov o turizmu. Lanska raziskava med meščani je pokazala, da ima nekaj manj kot tri četrtine Ljubljančanov do turizma pozitiven odnos, 17 odstotkov pa negativnega. Največji problemi, ki jih po njihovem prinašajo turisti, pa so pomanjkanje parkirišč, gneča in visoke cene.

Več kot 40 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da jih moti, da je infrastruktura, ki jo uporabljajo, preobremenjena zaradi turistov.
Oba strokovnjaka se strinjata, da meje turistične obremenjenosti ne moremo določiti arbitrarno s številom obiskovalcev, saj je odvisno od okoliščin. "Eden od kazalnikov je lahko, koliko lokalnih prebivalcev turisti motijo, a ob izrivanju prebivalcev iz mestnega jedra je vprašanje, kdo se bo še pritoževal," opozarja Tanja Mihalič.

Kot pravi, se v Ljubljani pozna, da se je gostinska ponudba prilagodila turistom, kar vidimo tako na jedilnikih kot pri cenah, pa tudi v spreminjanju arhitekturne podobe. "Stoli in mize v lokalih so zaradi ekonomske učinkovitosti bolj nagneteni in prilagojeni turistom, manj je avtentične ponudbe."

"Staro mestno jedro se je precej gentrificiralo, kar se vidi v prenovah stanovanj v turistične apartmaje, pa tudi v izginjanju lokalnih storitev, kot so mesarji in podobno," opisuje profesorica in dodaja, da pojav ni več omejen le na strogi center Ljubljane. "Airbnb se je razširil v Trnovo, na Taboru je veliko hotelov in hostlov, sprememba pa je opazna tudi na Metelkovi, kjer je bila včasih res alternativna scena, a se je nekoliko skomercializirala, zdaj tam potekajo tudi turistični vodeni ogledi."

Ob tem pa opozarja, da za vse to niso krivi turisti, ampak že sama logika kapitalizma. Ob tem omeni "uzurpacijo javnega prostora z zapiranjem Kongresnega trga ob prireditvah", ki se ni zgodila zaradi turistov, a omejuje dostop do mesta lokalnim prebivalcem.

Turizem negativno vpliva predvsem na ponudbo stanovanj

Največje breme in najbolj boleča sprememba za prebivalce mesta pa zadeva stanovanja.
"Stanovanja, ki so bila namenjena domovom, torej prebivalcem mesta, so se selila na turistični trg, prek Bookinga in Airbnbja," opisuje Cerar. V Ljubljani oziroma Sloveniji je ta problem še toliko večji zaradi neambiciozne stanovanjske politike po osamosvojitvi, zaradi česar je bilo pomanjkanje dostopnih stanovanj veliko že brez pritiska turistov. Turistično obremenjena mesta in države v zadnjih letih sprejemajo zakonodajo, ki ta proces omejuje. Omejitev kratkoročnega oddajanja se sicer obeta tudi pri nas z novim zakonom o gostinstvu, ki ga bo v kratkem obravnaval parlament.

Kot opozarja Cerar, se tako v mestih prebivalci, skupnost umika turistom oziroma obiskovalcem. "Študenti, ki so izrazito mestotvorna populacija, ki veliko prinese življenju v mestnem jedru, a so se morali pogosto izseliti, ker so se lastniki stanovanj odločili, da bodo stanovanja raje oddajali turistom, kar jim bo v krajšem času prineslo več denarja," pravi in poudarja, da "umikanje meščanov turistom ni dober znak".

Prav tako se začne umikati subkultura, ker je finančno šibkejša in ne more tekmovati s ponudbo, ki cilja na turiste, ki zapravijo več. To vpliva tudi na vedno manjšo dostopnost storitev in blaga v mestnih jedrih za meščane.
Kot pravi, v mestu s prevelikimi turističnimi obremenitvami to zmanjša občutek skupnosti, saj se veliko prebivalcev odseli, tisti, ki ostanejo, pa imajo za sosede več turističnih apartmajev. "Če vam je v nedeljo popoldne zmanjkalo, ne vem, olja ali čebule, ste si jo lahko šli izposodit k sosedu, če si je otrok med igranjem zvil gleženj, pa ga je nekdo od sosedov z ulice pospremil do doma. To so morda banalne stvari, ki pa so bistvo vsakdanjega življenja. In ta občutek povezane skupnosti se v mestih ob pretirani turistifikaciji oziroma gentrifikaciji začne izgubljati."

"Upamo, da bo regulacija turističnega najema vrnila več stanovanj prebivalcem in nekaj več vsakdanjega življenja v mesto," pravi urbani sociolog. Tanja Mihalič se strinja, da je regulacija nujna in bi bila potrebna že pred časom, a dodaja, da "za Airbnb niso krivi turisti, saj je to le pokazatelj, ne pa povzročitelj turističnega obiska".

Še ena neprijetna posledica pretirane turistifikacije so velike skupine turistov v starem mestnem jedru, kjer so ulice ožje, kar pomeni, da je zaradi velikih skupin turistov gibanje ali prehajanje mestnega jedra veliko manj prijetno ali celo omejeno, pravi Cerar. "To mesta poskušajo regulirati, vendar to ni enostavno. Tveganje pretirane turistifikacije je, da mesto v končni fazi izgubi avtentičnost, postane nek 'park za turiste' in kot tako tudi v turističnem smislu na koncu požre samo sebe, ker mesto, ki izgubi avtentičnost, na koncu ni preveč zanimivo niti za turiste."
Zato, poudarja, je pomembno, da se mestne uprave posvetijo omejevanju negativnih učinkov turizma na vsakdanje življenje meščanov. Med možnimi ukrepi poleg omejevanja turističnega najema omenja še omejevanje gradenj hotelov ter subvencioniranje storitev ali vsebin, ki so pomembne za vsakdanje življenje v mestu. Možen ukrep je tudi omejevanje velikosti turističnih skupin in načina njihovega delovanja v mestu, kar številna mesta že izvajajo, tudi v Sloveniji. Po mnenju Tanje Mihalič pa je med ukrepi, ki bi jih mesto moralo sprejeti, nujna predvsem prilagoditev infrastrukture, da bo zadovoljila tako meščane kot turiste.

Občina: Smo daleč od Benetk in Barcelone

POSEBNI VIDEO: Ali lahko sploh še živimo skupaj?