Vsako zimo ista zgodba: zakaj se v Sloveniji tako pogosto dušimo v megli?

V zadnjih dneh se nad Slovenijo vztrajno zadržuje gosta megla, ki nižje ležeče kraje ovija v sivo tišino in jim daje nekoliko turoben značaj. Pokrajine so skrite za mehko megleno kopreno, dnevi pa delujejo zadržani in umirjeni, kot bi se čas za hip upočasnil in jih obarval z nežno, skoraj otožno spokojnostjo.

Megla v jesenskih in zimskih dneh sicer ni nič neobičajnega, a zdi se, da je letošnji praznični december še posebej siv in turoben, saj megla ponekod vztraja tudi več dni.

Daljše obdobje brez sonca

Zakaj in kako pravzaprav nastane megla? Megla nastane, ko se v hladnem delu leta ob jasnih in dolgih nočeh z malo vetra pojavi temperaturni obrat ali inverzija. Ob dovolj visoki relativni vlažnosti se ob ohlajanju zraka od tal navzgor zrak nasiči z vlago.

Ta se sprva izloči v obliki rose ali slane, kasneje pa se lahko pojavi megla. "Ko se zrak ohladi, se relativna vlažnost poviša. Hladnejši zrak lahko sprejme manj vodne pare v plinasti obliki in tako potem nastaja megla," je za N1 predstavil meteorolog Agencije RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič.

Megla je sicer najbolj pogosta v kotlinah in dolinah oziroma nižjih delih osrednje Slovenije, torej v širši okolici Ljubljane in Novega mesta. Oblika in prostornina kotanje vpliva tudi na njen razkroj.

Meglene vremenske razmere v Ljubljanski kotlini beležimo že od začetka decembra. Čeprav se marsikomu zdi, da sončni žarki prebivalcev nekaterih krajev po državi že dolgo niso dosegli, podatki kažejo, da večjih odstopanj od običajnih decembrskih razmer pravzaprav ni.

"Zadnjih 30 dni po trajanju sončnega obsevanja po Sloveniji ni večjih odstopanj od klimatološkega povprečja. Res pa je, da je bilo sonca precej več ob koncu novembra, kar lahko daje občutek, da je december bolj siv, kot je v resnici," je podatke navedel vremenoslovec.

Če pogledamo podrobneje, smo imeli prvo daljše obdobje brez sonca med 3. in 7. decembrom. Torej kar pet zaporednih dni brez sonca. "Zdaj se ponavlja podobna situacija, saj je tudi zadnjih pet dni znova pretežno brez sonca. Vmes pa nas je razveselil en izrazito lep in sončen dan po večjem delu Slovenije. To je bil 10. december," je dejal Gregorčič. Nekaj sonca smo po nižinah Slovenije zabeležili tudi v četrtek in petek.

Kaj bi meglo pregnalo?

Meglo bi v zimskih delih meseca lahko razkrojil predvsem močnejši veter, saj je moč sončnih žarkov v tem obdobju res majhna. Sonce je namreč nizko nad obzorjem, zato sama moč sončnih žarkov ni dovolj, da bi posušila meglo. Drugače je v prehodnih mesecih leta, denimo septembra, oktobra oziroma marca in aprila. Tudi če ni nekega vetra, je sončno obsevanje takrat dovolj močno, da ozračje segreje in se megla posuši.

"V mesecih, kot so november, december in januar, pa sončni žarki, kot omenjeno, niso dovolj močni, saj na atmosfero padajo preveč poševno. Zaradi tega se ozračje premalo segreje, da bi vodne kapljice izhlapele in bi se megla razkrojila. Zato pozimi običajno potrebujemo tudi nekaj vetra. Ta ne sme biti prešibak. Nekje okoli 1.500 metrov nad tlemi mora presegati hitrost vsaj 40 kilometrov na uro, bolje pa je, če je še močnejši, saj tako še bolj premeša zrak in razžene meglo," je za N1 pojasnil Gregorčič.

Ob tem velja sicer dodati, da se megla ne pojavlja povsod istočasno, prav tako ni na vseh krajih enako gosta. Na ta dejavnik vpliva predvsem število drobnih vodnih kapljic v zraku. Če je v zraku več aerosola, se lahko vanje nabere več vlage in posledično nastane gostejša megla.

Ali megla vpliva na kakovost zraka?

V Ljubljani, ko je bil v preteklosti zrak bolj onesnažen, je bila megla pogosto še bolj gosta kot danes. "V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je onesnaženje prispevalo k pogostejšim in trdovratnejšim meglam. Pomemben vir onesnaževanja je bila takrat ljubljanska toplarna, pa tudi številna kurišča, predvsem tista na lesno biomaso. Emisije trdnih delcev iz dima so ustvarjale dodatna jedra za nastanek vodnih kapljic, kar je še okrepilo nastajanje goste megle," je pojasnil meteorolog Arsa Brane Gregorčič.

Čeprav bi morda mislili drugače, pa sama megla ne vpliva slabo na kakovost zraka. "Celo kolegi, ki delajo na sektorju za varstvo zraka, pravijo, da so ob megli koncentracije trdnih delcev v zraku lahko celo nekoliko nižje, kot če pri enakih pogojih ne bi bilo megle," je še dodal sogovornik.

Megla namreč drobne (prašne oziroma dimne) delce, ki nastanejo v kuriščih in ob prometu, v zraku namoči, saj ti delujejo kot kondenzacijska jedra, na katera se vežejo vodne kapljice. Te sicer navidezno lebdijo v zraku, vendar se zelo počasi spuščajo proti tlom in s tem postopoma iz ozračja odstranjujejo del onesnaževal. Zato so površine po meglenem vremenu pogosto ne povsem mokre, a opazno vlažne.

Ali megla vpliva na temperature?

Megla sicer vpliva tudi na temperaturne razmere.

"Ob jasnem večeru se začne ozračje hitro ohlajati. Ko pa temperatura doseže raven, pri kateri se vodna para začne kondenzirati v drobne kapljice, se nadaljnje ohlajanje zraka ustavi. Ob nastajanju kapljic se namreč sprošča t. i. latentna toplota kondenzacije, kar lahko zrak celo malenkost pogreje. Enak proces poteka tudi v oblakih, ko vodna para prehaja iz plinastega v kapljevinasto stanje," je pojasnil sogovornik.

V krajih, kjer se megla oblikuje in vztraja, zato ni tako mrzlo kot v krajih, kjer megla ne nastane. Je pa to zelo odvisno od oblike reliefa – kje se hladen zrak steka in kakšni so lokalni viri vlage. "Ali so to vlažna tla ali mirujoč zrak, ki se ni zamenjal že nekaj dni. To 'jezero' hladnega zraka zaradi nabiranja postane vse debelejše in ga tudi veter težje prevetri," je pojasnil Gregorčič.

Zakaj je Ljubljana bolj meglena?

In medtem ko višje ležeče kraje po državi v teh dneh na trenutke še poboža sonce, je megla v Ljubljani zaradi svoje lege del vsakdanjega zimskega utripa. Slovenska prestolnica namreč leži v kotlini, ki jo z vseh strani obdajajo hribi oziroma gore, zato je njena lega zelo zatišna.

V primerjavi s številnimi drugimi prestolnicami severno od Alp, denimo v smeri proti Angliji ali Skandinaviji, kjer so pokrajine bolj odprte in je prevetritev bistveno boljša, je Ljubljana precej bolj zaprta.

Podobna je tudi lega mest, kot je Sarajevo, ki prav tako leži v izraziti kotlini. Zaradi pomanjkanja vetra se tam pogosteje pojavljata megla in slaba kakovost zraka, saj se lokalni viri onesnaževanja zadržujejo v razmeroma majhnem volumnu kotlinskega zraka. Več kot je onesnaževalcev, slabša je kakovost zraka.

"V Sloveniji, še posebej v Ljubljani, se je na tem področju v zadnjih desetletjih vendarle naredilo precej. Uvedba daljinskega ogrevanja in postopna zamenjava energentov v toplarni sta pomembno prispevali k zmanjšanju izpustov," je zaključil meteorolog agencije za okolje Brane Gregorčič.