Vse bližje posodobitvi zakonodaje o rabi slovenščine za digitalno dobo

PROFIMEDIA

Državni zbor je danes z 72 glasovi za in nobenim proti odločil, da je predlog novele zakona o javni rabi slovenščine, s katerim želi ministrstvo za kulturo posodobiti zakonodajo o rabi jezika za digitalno dobo, primeren za nadaljnjo obravnavo. Novela predvideva, da bo raba slovenščine omogočena tudi v najsodobnejših elektronskih napravah.

Državni zbor je o predlagani noveli opravil splošno razpravo na zahtevo skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Borutom Sajovicem (Svoboda).

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je uvodoma izpostavila možnosti, ki jih omogoča sistem ChatGPT, in poudarila, da zakon o javni rabi slovenščine, ki je bil sprejet pred 20 leti, takšnih novih okolij uporabe ni predvidel. Slovenski jezik med drugim še ni upoštevan v glasovnih vmesnikih v nekaterih avtomobilih, saj je odločitev o rabi slovenščine prepuščena proizvajalcem.

Kot je pojasnila, želijo denimo določiti, da bodo Applove naprave morale znati slovensko. Ne bo pa novela rešila podnaslavljanja vsebin pri pretočnih velikanih, kot sta Netflix in Disney, ker zanje velja načelo države izvora in s tem njihova zakonodaja.

Poslanci iz posamičnih poslanskih skupin so se strinjali, da zakon po več kot desetletju potrebuje posodobitve glede na hitre tehnološke spremembe. Kot je ocenila Andreja Rajbenšu (Svoboda), bo novela približala rabo jezika sodobni rabi ter zakon prilagodila evropskim direktivam in določila nadzor nad njegovim izvajanjem.

Iva Dimic (NSi) je predlagane spremembe označila kot korak naprej pri pomenu, uporabi in priznavanju slovenskega jezika, a kot je dodala, bo Slovenija s tovrstno zakonodajo podjetja v tujini le spodbujala k uporabi slovenskega jezika. Novelo sta pozdravila tudi Jonas Žnidaršič (SD) in Andrej Hoivik (SDS). Zadnji je kot primeren označil tudi prehodni rok, v katerem se bodo podjetja lahko seznanila z zakonodajo.

Tatjana Greif (Levica) je omenila še seznam, ki ga bodo pripravili na ministrstvu in bo določal, za katere kategorije oziroma modele elektronskih naprav bo veljala obveznost podpore v slovenščini. Vprašanje ponudnikov pretočnih storitev pa namerava ministrstvo izpostaviti na evropski ravni, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi nekatere druge članice EU.