Menu ItemŠolski sistem se tudi v novem šolskem letu spopada s pomanjkanjem učiteljev. Čeprav ministrstvo sprejema določene ukrepe, s katerimi poskuša privabiti nove kadre, ti po mnenju sindikata niso zadostni. Opozarjajo, da so plače še vedno prenizke, kadra je še vedno premalo, primanjkuje tudi prostora. Učitelji so izčrpani in izgoreli, stanje bo zaradi prihajajočih upokojitev kmalu še slabše. "Kako naj bomo optimistični?" se sprašujejo na Svizu.
Že več let je jasno, da razmere v slovenskem izobraževalnem sistemu niso rožnate. Ob začetku šolskega leta se znova vrstijo opozorila o prenizkih plačah, slabem ugledu poklica ter posledičnem pomanjkanju učiteljev in vzgojiteljev.
O vse bolj zahtevnih okoliščinah v slovenskih vrtcih in šolah opozarjajo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Marijana Kolar je uvodoma podvomila o vzdržnosti trenutnega izobraževalnega sistema. “Kako dolgo bomo še zagotavljali tako kakovostno strokovno delo, je zelo veliko vprašanje. Slabšanje delovnih pogojev in primanjkovanje kadra bo zagotovo vplivalo na kakovost,” je pojasnila.
Dodala je, da dela v vrtcu in da se je s prvim septembrom spremenil pravilnik o normativi za svetovalne delavce v vrtcih na dvajset oddelkov. Nižanje normativa pozdravlja, a z njim po njenih informacijah niso zadovoljne občine, saj ta vrtce podraži. Približno polovica občin se je zato odločila, da bo nove normative ignorirala, je dejala Kolar. Dodala je, da država občinam stalno povečuje pritoke sredstev za financiranje predšolske vzgoje.
Občine po njenih besedah prav tako ne upoštevajo predlogov in normativov za zaposlovanje dodatne strokovne pomoči za otroke s posebnimi potrebami, kar vodi v neenakosti. “Zato vsi otroci niso obravnavani enako. Zakaj vsak dela po svoje, zakaj imamo predpise in normative,” je bila kritična. “Ali se bo res varčevalo na račun otrok?”
Dodatno je opozorila na ‘začasni’ dvig normativa otrok v vrtčevskih skupinah, ki je kljub načrtom v veljavi že dlje časa. “Zdaj je otrok manj in bi se normativ lahko znižal. Sviz bo vztrajal pri vrnitvi normativa na prejšnjo raven,” je poudarila Kolar in dodala, da se bodo borili tudi za pogajanja za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, za upoštevanje normativa, ustrezno financiranje vzgoje in izobraževanja in za blaginjo otrok in zaposlenih.
“V šoli si ne moremo privoščiti čakalnih vrst”
Besedo je prevzel predsednik sindikalne konference OŠ Dušan Nemec. Poudaril je, da si zaposleni v izobraževanju želijo predvsem stabilen sistem, v katerem bodo lahko vzgajali in učili. Da bi se to lahko uresničilo, potrebujejo ustrezno okolje in dobre, pravočasne spremembe.
Spregovoril je tudi o pomanjkanju učiteljev, ki bo po njegovem mnenju ogrozilo prihodnost otrok, saj so otroci samodejno prikrajšani za potrebno pozornost in podporo. “Če država ne bo nemudoma ukrepala, tvegamo generacije mladih, ki bodo zaradi sistemske brezbrižnosti prejeli slabšo izobrazbo in manj možnosti za uspešno prihodnost,” je izpostavil in potegnil vzporednico z zdravstvom. “V šoli si ne moremo privoščiti čakalnih vrst. Ne moremo si privoščiti, da bi rekli: Oprostite, letos ne bomo imeli tehnike in naravoslovja, ker nimamo učiteljev,” je poudaril.
Pomanjkanje učiteljev bo v naslednjih letih še bolj izrazito. Nemec je namreč pojasnil, da je veliko učiteljev tik pred upokojitvijo. “Prejšnji teden so se v osnovnih šolah dogajale ‘kraje’. Ravnatelji so drug drugemu kradli učitelje,” je ponazoril in dodal, da zato poučujejo tudi tisti brez učiteljske izobrazbe, kar pa dolgoročno vpliva na učni uspeh.
Obstoječi učitelji so ob tem pogosto preobremenjeni, saj poskušajo vskočiti pri poučevanju predmetov, kjer učiteljev ni. “To vodi v večjo izpranost in povečuje tveganje za izgorelost. Pedagoškim fakultetam ne uspe zapolniti vrzeli, ki jih ustvarijo upokojitve in odhodi mladih.”
Obenem med mladimi ni več zanimanja za delo učitelja, saj so plače nizke, delovni pogoji pa slabi. Meni, da bo pomanjkanje učiteljev imelo dolgoročne posledice za slovenski izobraževalni sistem in da je odziv nujen.
Na novinarski konferenci so sodelujoči opozorili tudi na manko zaupanja med starši in učitelji, kar dodatno vpliva na odnos otrok do šolnikov in šole. “Preveč kritičen odnos ali celo nepodpora lahko negativno vplivata na otrokovo dojemanje učitelja in šole na splošno,” je opozoril Nemec. “To nezaupanje do našega dela je odločilo. Zaupajte učiteljem in učiteljicam, ker otrokom želimo samo dobro,” je izpostavil tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Poleg kadra ni niti prostora
Jelka Horvat, predsednica Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, je povedala, da se težave s kadrom pojavljajo tudi na njenem področju. “Že mnogo let se srečujemo tako s kadrovsko problematiko kot prostorsko problematiko, ki botruje temu, da so oddelki nad normativom.”
Opozorila je tudi na vodstvene delavce, ki so ob iskanju kadra v veliki stiski. “Pouka ne more biti, če ni podpornih služb. Šola umazana ne sme biti. Nekdo mora pripraviti hrano, brez hišnika ne gre. Če da odpoved računalniški delavec, ga ni mogoče dobiti, ker bo drugod bolje plačan,” je spomnila na ostale zaposlene v izobraževalnem sistemu. Še težje je dobiti strokovne kadre tako v socialnovarstvenih zavodih kot vzgojnih zavodih.
Stiske se kažejo tudi pri zaposlenih, ki zaradi preobilice dela odhajajo iz izobraževalnega sistema. Pogoste menjave zaposlenih dodatno vplivajo na to skupino otrok.
Opozorila je, da se ob začetku šolskega leta vedno govori o problematiki izobraževalnega sistema, nato pa pogovori po tednu ali dveh izzvenijo. Boji se, da bo letos enako. “Težave bodo ostale znotraj vrtljivih vrat, ki jih ne moremo zaloputniti. Morda to zmore Chuck Norris, ob bok bi mu postavila našega glavnega tajnika.” Težave so po njenem mnenju še rešljive, a bi za urejanje izobraževalnega sistema potrebovali več let.
Ministrstvo se je reševanja razmer med drugim lotilo s štipendiranjem pedagoškega študija, izvajanjem pripravniških shem, večjimi vlaganji v sofinanciranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za vzgojitelje in učitelje ter lajšanjem prehoda v zaposlitev za nedoločen čas za tiste, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev.
Visoka pričakovanja za 1.000 evrov plače
Srednješolski učitelj in predstavnik območnega odbora Sviza v Celju Miha Gartner je na novinarski konferenci izpostavil, da se učitelji srečujejo z vse višjimi pričakovanji, medtem ko se podpora ne spreminja. Druga težavo vidi v tem, da se spremembe izobraževanju delajo mimo pedagoškega kadra.
Med konkretnimi težavami je omenil še nizke plače učiteljev začetnikov, ki znašajo 1.000 evrov neto, skupaj z malico in prevozom okoli 1.100 evrov. “Za nekoga, ki je 18 let hodil v šolo, opravil strokovni izpit in se potem od njega pričakuje, da bo delal vse in še več, pa še takrat ni dovolj dobro … To ni nekaj, kar bi motiviralo mlade. Raje gredo v trgovino, na pošto, na komunalo, kjer takoj dobi 300 evrov več. Si to želi vlada?” se je vprašal.
Težave s kadrom se kažejo tudi v srednjih šolah, kjer je 49 odstotkov učiteljev starejših od 50 let. Srednje šole to rešujejo z zaposlovanjem upokojenih učiteljev in ‘krajo’ učiteljev drugim šolam, je dodal Gartner. Posebej je spomnil na ravnatelje, ki opravljajo zelo težko in zahtevno delo.
Ob koncu je znova omenil preobilico dela in pričakovanja, ki slonijo na učiteljih. “Dejavnosti moramo izvajati, ker družba to pričakuje, ker je to prav za dijake in ker si krademo dijake,” je povedal in pojasnil, da srednje šole tekmujejo za vpis. “Zgodilo se bo, da ne bo več programov. Da boste prišli in bomo rekli: Ni dovolj vpisa, pridite spet čez tri leta.”
Ministrstvo in državo poziva, naj odpreta oči in priznata, da vse, kar od učiteljev zahteva in pričakuje, stane precej več od tega, kar da.
“Ne more učiti vsak, ki ima pet minut časa”
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj meni, da je država na področju izobraževalnega sistema zatajila. Državo poziva, naj se na opisane težave odzove hitro, preden bo prepozno.
Po mnenju Štruklja možnost, da otroke poučujejo tudi osebe brez ustrezne strokovne izobrazbe, daje navidezni vtis, da so razmere boljše od dejanskih. “Nihče ne vpraša, kakšen je pouk in kdo uči/…/ Ne more učiti vsak, ki ima pet minut časa.” Ob tem je izkazal razumevanje ravnateljem, ki kljub položaju zagotavljajo potek izobraževanja.
Meni, da je treba kljub temu vztrajati pri kvalifikaciji šolnikov. Sviz ne bo popuščal pri prepričanju, da se osebe, ki nimajo ustrezne izobrazbe v šolstvu, ne sme zaposlovati za nedoločen čas.
“Smo v krizi izobraževanja in jasno je, da je pomanjkanje učiteljstva in drugega osebja zgolj najbolj očiten izraz te krize, ki je sicer bistveno bolj kompleksna.” Pojasnil je, da v ozadju stoji padanje javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje. Leta 2005 smo bili v Sloveniji še nad povprečjem OECD in EU, zdaj smo pod povprečjem.
Poudaril je, da bi ustrezno financiranje začelo reševati vrsto težav. “Edina prava rešitev bi bila, da se najmanjši delež sredstev določi z zakonom. Vlado pozivamo, naj se v zakon zapiše ta izjemno pomembna določba. Sicer nam ne bo ostalo drugega.”
“Nam sicer očitajo črnogledost, rekoč, naj bomo bolj optimistični. Ampak, kako?” se je vprašal. Tudi Štrukelj je omenil pričakovane upokojitve kadra in pomanjkanje mladih učiteljev, ki poklic zapustijo po letu ali dveh poučevanja. “Težko razumem, kako lahko še vedno mirno spimo.”
Štrukelj je bil kritičen do ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde in ga označil za pasivnega, saj da se ne odziva na trenutno krizo. “Želim si, da bi povedal, kako bomo reševali probleme, ki so vsak dan težji.” Želi si tudi, da bi minister javno izpostavil težave in se boril za šolnike. Apeliral je tudi na vlado, naj se loti obljubljenega reševanja šolstva. “Poziv vladi in tudi predsedniku vlade, ki je rekel, da bo v drugi polovici mandata več pozornosti namenil šolstvu, naj preidejo od besed k dejanjem.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje