Vse težave slovenskega krompirja: pridelovalci v cenovnih škarjah (VIDEO)

Krompir je eno od osnovnih živil na naših krožnikih, vendar se kmetje pri njegovi pridelavi pogosto soočajo s številnimi izzivi. Med največjimi so zagotovo nepredvidljive vremenske razmere, škodljivci in bolezni, pa tudi cenovni pritiski krompirja na trgu.

Predsednik Kmetijske zadruge (KZ) Cerklje Janez Okorn je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da je bil upad pridelka na letošnji ravni več kot 60-, ponekod celo 80-odstoten. Kot glavni razlog pa je navedel sušo, ki je poleti pestila Slovenijo. "Pričakujemo pomoč države na tem področju," je dejal.

Med glavnimi težavami slovenskih pridelovalcev krompirja je izpostavil tudi nizke odkupne cene. "Z odkupno ceno trenutno nismo zadovoljni zaradi tega, ker je drastično nizka, posledica pa je dumpinški uvoz krompirja. S prodajno ceno praktično ne pokrivamo niti polovic proizvodnih stroškov," je orisal razmere. Ker je bila letina krompirja v večjih proizvajalkah krompirja, kot so Francija, Nemčija in Nizozemska, za 20 odstotkov višja, so namreč trge v ostalih državah, pri čemer Slovenija ni izjema, preplavili ti presežki.

Odkupne cene so sicer po njegovih besedah sicer zelo različne in odvisne od kvalitete krompirja. "Je pa za polovico nižja kot v preteklem letu," je dejal. Veleprodajna odkupna cena se po njegovih navedbah ob predpostavki hektarskega donosa 40 ton giblje okoli 25 do 30 centov na kilogram, kalkulacijska cena pa je bistveno višja.

Po njegovi oceni bi bila sprejemljiva veleprodajna odkupna cena ob 40 tonah hektarskega donosa nekje med 30 in 35 centov, a kot je opozoril, hektarskega donosa 40 ton letos kmetje niso dosegli niti na dobrih zemljiščih. Ta je bil ponekod zdesetkan manj kot 20 ton.

Na Gorenjskem okoli 1.000 hektarjev pridelovalnih površin

V Šenčurju, kjer je bila v preteklosti izredno močna koncentracija pridelave krompirja, v zadnjih desetletjih letih beležijo upad pridelave. Podobno je tudi s samooskrbo drugod po državi. "Dosegamo manj kot 40-odstotno samooskrbo. Krompir, ki je osnovna hrana, je sedaj na slovenskih trgovskih policah velikokrat iz drugih držav članic Evropske unije (EU), če ne celo iz držav Severne Afrike," pa je pojasnil Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) - Zavod Kranj.

V Sloveniji po doslej zbranih podatkih pridelava krompirja upada, predvsem pa upada število kmetij, ki se ukvarjajo s tržno pridelavo krompirja. Dodatne preglavice pa pridelovalcem med drugim povzročajo prosta zemljišča in kolobarjenje.

V svetovalni službi zato kmetom pomagajo tudi pri tehnološkem svetovanju za pridelavo krompirja, vendar pa da se na tem področju, tako Golc, srečujejo z velikimi omejitvami in tehnološkimi izzivi, kako prilagoditi pridelavo krompirja sodobnim trajnostnim okoljskim smernicam. V končni fazi to povzroči večjo rast cen pridelka.

Zatika se pri zakonodaji. Kot je dejal Golc, ima Slovenija kot sicer zelo majhna članica EU, izjemno močno regulacijo, kar je po njegovem mnenju tudi prav. "Vendar pa včasih pri reševanju določenih tehnoloških problemov nismo uspešni in je posledično lastna cena pridelka, ki je bolj zdrav, višja. Ne moremo tekmovati s tistimi pridelovalci v državah članicah EU, ki za pridelavo uporabljajo bistveno več različnih sredstev za varstvo rastlin, čeprav je tak pridelek morda za potrošnika manj primeren," je dejal.

Dodal je, da ne morejo pričakovati zadovoljstva slovenskih pridelovalcev krompirja in zelenjave, če pridelka ne morejo prodati slovenskim kupcem preko domačih trgovskih sistemov, ker je seveda ponudba iz tujine oziroma drugih držav ogromna. "Na ta način nimamo stimulativnega okolja za bodoče mlade prevzemnike kmetij, po drugi strani pa nimamo prehranske suverenosti. Če se trend ne bo obrnil, bo prehranska suverenost eden izmed večjih problemov."

Ob tem je še opozoril na nekatere prodajne prakse, kot veliko težavo pa izpostavil predvsem krompir, ki se prodaja pod trgovskimi znamkami. "Cene so nizke. Obstajajo primeri, kot so nam povedali pridelovalci, ko se trgovec zavestno odloči in krompir v maloprodaji ponuja po nižji ceni od dobavne, saj s tem privablja kupce. To je nesprejemljivo in na dolgi rok uničuje interes za pridelavo," je opozoril.

Če se bodo takšne cenovne razmere pri krompirju nadaljevale ob hkratnih vremenskih težavah in boleznih (suša, poplave, krompirjeva plesen ...), je po njegovem mnenju nekaj hudo narobe. Pristojne institucije je zato pozval k izvajanju kontrole porekla izdelkov, trgovce in druge vpletene pa h krepitvi aktivnosti na področju povečanja prehranske varnosti.

Podpora slovenskemu kmetu

Predsednik Zadružne zveze Slovenija Borut Florjančič pa rešitev vidi v krepitvi prehranske verige, ki temelji na lokalni surovini, oziroma podpori kmeta. Ta potrebuje vso potrebno infrastrukturo, dostopna sredstva in namakalne sisteme, zadruge pa skladiščne kapacitete in sodobne sortirnice, da lahko krompir pakirajo tako, da bo opran, čist in lep. "S tem bomo dosegli še eno ključno stvar in to je koncentracija, ki smo jo žal na področju krompirje zadruge precej izgubili," je izpostavil Florjančič.

Torej, da bo imel kmet ključnega partnerja, kamor bo pripeljal svoj pridelek, kjer ga bodo zapakirali in se z občutno večjo količino pojavili na vratih trgovca. "Do takrat bomo vedno deležni nihanj in spirale nižanja proizvodnje."

Več slovenskega krompirja na trgovskih policah

Glede na opisano situacijo pa je predsednik KGZS Jože Podgoršek slovenske potrošnike pozval, naj pri nakupu izdelkov spremljajo poreklo blaga ter dajo dajo priložnost slovenskim kmetom in verigi preskrbe s hrano.

Med aktivnosti zbornice na področju reševanja problematike nizke prodaje slovenskega krompirja preko slovenske slovenske verige do končnega potrošnika pa je izpostavil poziv kmetijskemu ministrstvu, da se z inšpekcijskimi nadzori preverja poreklo izdelkov ter tudi preko spremljanja masnih tokov. "Zato da bo vendarle tisto, kar je na etiketi napisano, lahko resnično in da se bo lahko potrošnik odločil, ali želi podpreti slovenskega ali tujega kmeta," je dejal Podgoršek.

Pristojne institucije so pozvali tudi k preverjanju ostankov morebitnih nedovoljenih snovi v samih pridelkih, še posebej pri krompirju, ki prihaja iz tujine. Slovenski pridelovalci se namreč srečujejo z omejenim številom rabe sredstev za varstvo rastlin v primerjavi s tujimi pridelovalci v in izven EU. Na zbornici pa so k promociji prodaje slovenskih prehranskih izdelkov, tudi krompirja, pozvali tudi varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.

"Nazadnje pozivamo trgovce, naj namenijo več prostora slovenskemu krompirju na prodajnih policah," je dodal Podgoršek. S temi ukrepi želijo resnično poudariti poreklo blaga in da z nakupom hrane slovenskega porekla ohranjamo slovenskega kmeta in Slovenijo.