Menu Item
Kljub številnim opozorilom pred spletnimi prevarami je policija v dobrem mesecu obravnavala dvanajst bančnih goljufij, v katerih so neznani storilci skupno zaslužili 1,4 milijona evrov.
Policija v zadnjem času spet obravnava večje število bančnih goljufij. V dobrem mesecu dni je zaznala najmanj dvanajst spletnih goljufij, v katerih so bila predvsem slovenska podjetja oškodovana za okoli 1,4 milijona evrov.
Nepridipravi so uporabnike v večini primerov pretentali z lažno elektronsko pošto v imenu banke, pa tudi z lažnimi klici bankirjev, s katerimi so pridobili potrebna gesla za spletne banke, žrtve pa pustili s praznim bančnim računom, sporočajo z Generalne policijske uprave (GPU).
Kakšen je potek goljufij?
Na policiji so objavili tudi primer tovrstnega zlonamernega sporočila, poslanega z namenom t. i. ribarjenja (angleško phishing), s pomočjo katerega goljufi pridobivajo podatke.
Ribarjenje največkrat poteka tako, da morebitna žrtev na elektronski naslov prejme sporočilo, katerega pošiljatelj naj bi bila banka, pri kateri ima prejemnik urejeno spletno bančništvo. Ob kliku na povezavo se odpre spletna stran, ki je identična spletni strani banke, ki jo uporablja prejemnik. Ko uporabnik vnese zahtevane podatke, ga goljufi pokličejo in se v slovenščini predstavijo kot tehnična pomoč banke.
Če žrtev nasede, je prevara uspešna. Nepridipravi tako pridobijo vse potrebno, da lahko vstopijo v spletno banko in izpraznijo račun. Denar nato v večini primerov prenakažejo na bančni račun, odprt v tujini.
Lažna elektronska sporočila ali kratka SMS sporočila dajejo vtis, da so bila poslana s strani banke. Po podatkih policije lažna sporočila vedno vsebujejo povezavo, na katero je treba klikniti in vnesti podatke, kot so davčna številka, telefonska številka in enkratna gesla.
Policija ponovno opozarja, da slovenske banke od svojih komitentov nikoli v elektronskih ali SMS sporočilih ne zahtevajo osebnih podatkov ali podatkov o prijavi v spletno banko. Če ste med tistimi, ki so na svojo elektronsko pošto prejeli takšno sporočilo, povezave v njem ne odpirajte, ampak sporočilo takoj izbrišite, svetujejo na GPU.
Policija prav tako svetuje, da komitenti do svojih spletnih bank dostopajo le preko aplikacije z ročnim vnosom naslova URL – in nikoli prek klika na povezavo.
Če postanete žrtev, takoj zberite vso razpoložljivo dokumentacijo, kot je elektronska pošta, podatki o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslovi elektronske pošte, številke IP, in takoj podajte prijavo na bližjo policijsko postajo ter svojo banko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje