V Zdravstvenem domu Metlika se zaradi vse daljših čakalnih dob srečujejo z vse več primeri nasilja in groženj. Ugotavljajo, da se je povečalo število ljudi, ki zlorabljajo svojo moč, da bi nadzorovali, ustrahovali ali ponižali zdravstveno osebje, kar obsojajo.
Zaradi vse daljših čakalnih dob v zdravstvu se povečuje splošno nezadovoljstvo bolnikov in njihovih svojcev nad dostopom do zdravstvenih storitev, to pa vse pogosteje vodi do nasilja, opozarjajo v ZD Metlika.
Kot navajajo, posamezniki niso pripravljeni počakati v čakalnici, da pridejo na vrsto. Namesto tega se zdravstveni delavci “že skoraj vsakodnevno” srečujejo z verbalnimi grožnjami, zasmehovanjem, poniževanjem, blatenjem, žaljivkami in ščuvanjem k še več nasilja.
Kot posebej nasilno ocenjujejo komunikacijo na družbenih omrežjih, “ko številni opravičujejo dejavnost razburjenih nasilnežev, pojavljajo pa se tudi fizični napadi na zaposleno osebje, še posebej na medicinske sestre, ki so najbolj izpostavljene pri obravnavi bolnikov v ambulantah in čakalnicah”.
Stiske bolnikov razumejo, a zanje niso krivi zaposleni v zdravstvu
Kot pravijo, so v letošnjem letu dva primera prijavili policiji. Napadalce večinoma prosijo, da prenehajo z neprimernim obnašanjem in neprimernimi dejanji, “vendar prošnje največkrat ne zaležejo”, so besede direktorice ZD Metlika Duške Vukšinič povzeli v sporočilu za javnost.
Kot so navedli, stiske bolnikov razumejo, vendar zanje niso krivi zaposleni v zdravstvu, ampak “so te posledica dolgih čakalnih dob, pomanjkanja kadra in sistemskih težav javnega zdravstva”.
V sporočilu pozivajo k obsodbi nasilja nad zdravstvenimi delavci, med drugim tudi zato, ker je “zagotavljanje varnega delovnega okolja za zaposlene predpogoj za strokovno, kakovostno in učinkovito oskrbo ljudi”.
“Če nasilja nad zdravstvenimi delavci ne bomo obsodili in ne bomo ustavili posameznikov, ki zlorabljajo svojo moč nad zdravniki in medicinskimi sestrami, bo vse to onemogočalo kakovostno oskrbo, hkrati bodo zdravstveni delavci še bolj zapuščali svoj poklic,” opozarjajo.
Družinski zdravniki dosegli polno opredeljenost
V ZD Metlika, ki s primarno zdravstveno oskrbo pokriva območje z okrog 8.400 prebivalci, pojasnjujejo še, da so marca letos vsi njihovi zdravniki družinske medicine dosegli polno opredeljenost, zaradi česar izbira osebnega zdravnika v ZD Metlika ni več možna.
Pričakovali so sicer, da bodo pridobili ambulanto za neopredeljene, s čimer bi lahko zagotovili nemoteno oskrbo vsem, ki so ostali brez osebnega zdravnika, “žal pa dogovora, kljub večkratnemu posredovanju, do danes še nismo prejeli, pa čeprav izpolnjujemo vse pogoje”, so sporočili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje