Vse več izdelkov s proteini, strokovnjak za prehrano svetuje previdnost

Foto: PROFIMEDIA

Čips, krof, piškoti in čokolada – skorajda že vsako živilo je mogoče kupiti tudi v različici, obogateni s proteini. Za kaj pravzaprav gre? So izdelki s proteini tudi bolj zdravi? Si lahko s pretiranim uživanjem tovrstnih živil škodimo? Vprašali smo strokovnjaka z Inštituta za nutricionistiko.

Na trgovskih policah so čedalje pogostejši izdelki z dodanimi proteini. Če so bili sprva proteini, proteinski praški in proteinske ploščice rezervirane za tiste, ki se ukvarjajo s športom, je zdaj ta prehranski trend zavzel nakupovalne košarice skorajda vsakogar.

Sprva so navduševali pudingi s proteini, sledilo je proteinsko mleko in jogurti, danes pa je za skorajda vsak izdelek mogoče najti različico z dodanimi proteini. Pri tem se proizvajalci ne omejujejo le na zdravo hrano, ampak proteine dodajajo tudi sladoledom, čokoladam, krofom in čipsu.

Za kaj pravzaprav gre? Bi morali takšne izdelke uživati vsi? So lahko škodljivi? Gre le za nov trend, ki bo nadomestil obsesijo po izdelkih z malo maščobami in brez sladkorja?

So izdelki z dodanimi proteini tudi bolj zdravi?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da se izraz proteini pogosteje uporablja v biologiji in kemiji, v hrani pa se govori o beljakovinah. Živilom, ki so jim dodani različni viri beljakovin, rečemo tudi funkcionalna živila.

Tako dr. Igor Pravst kot NIJZ opažata, da se se je ponudba živil, ki so jim dodani različni viri beljakovin, povečala. “Opažamo, da je trditev, da je izdelek bogat z beljakovinami, zelo atraktivna. Ponudba tovrstnih izdelkov se je povečala. Gre za trend, ki je širši od Slovenije,” je za N1 povedal Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Po njegovih opažanjih so beljakovine najpogosteje dodane mlečnim izdelkom. “Proizvajalci običajno dodajajo naravne beljakovine, ki so izolirane iz drugih živil. Med najpogostejšimi so beljakovine, izolirane iz mleka. Vse bolj pa so popularne tudi beljakovine, izolirane iz različnih rastlin. Še posebej so popularne beljakovine iz graha in soje,” je opisal.

Nevarnosti, da bi z uživanjem živil, obogatenih z beljakovinami, prišlo do prevelikega vnosa beljakovin, ni, pravi Pravst. “Drugačna pa je zgodba pri prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo visoke koncentracije beljakovin. Uporabniki morajo natančno vedeti, kakšno količino beljakovin morajo zaužiti. S takšnimi praški in napitki ne gre pretiravati,” je opozoril.

Kako pa vidi ponudbo slaščic z dodanimi proteini, ki se potrošnikom lahko zdijo kot bolj zdrava izbira? “Težko bi izdelek z dodanimi beljakovinami označili za bolj zdravega, če hkrati vsebuje veliko hranil, ki se jih poskušamo izogibati. Sem sodijo zlasti dodani sladkorji, nasičene maščobe in soli,” je odgovoril Pravst. “Vendar, če beljakovinsko ploščico, ki vsebuje tudi suho sadje, zaužije športnik po hudi telesni vadbi, potem ta športnik dodani sladkor tudi porabi. Veliko je odvisno od osebe, ki uživa takšne izdelke. Če gre za nekoga, ki je običajno telesno aktiven in nima posebnih potreb po beljakovinah, ta izdelek ni nič bolj zdrav,” je še pojasnil.

Slovenski trgovci prodajajo številne živilske izdelke z dodanimi proteini. Med jogurti, siri in namazi pa je mogoče najti tudi krofe, čips, sladoled in piškote.

Foto: Spar/posnetek zaslona

Foto: Spar/posnetek zaslona

Foto: Spar/posnetek zaslona

Foto: Spar/posnetek zaslona

Foto: Spar/posnetek zaslona

Foto: Spar/posnetek zaslona

Foto: Mercator/posnetek zaslona

Foto: Mercator/posnetek zaslona

Foto: Mercator/posnetek zaslona

Foto: Mercator/posnetek zaslona

Foto: Mercator/posnetek zaslona

Foto: Mercator/posnetek zaslona

Foto: Mercator/posnetek zaslona

Slovenci pojemo dovolj beljakovin

Priporočila zdrave uravnotežene prehrane priporočajo pestro uživanje beljakovinskih živil živalskega in rastlinskega izvora. Priporočeni dnevni vnosi beljakovin za mladostnike so 0,8 – 0,9 grama na kilogram telesne mase, za odrasle 0,8 grama na kilogram telesne mase, za nosečnice 0,9 – 1,0 grama na kilogram telesne mase, za doječe matere 1,2 grama na kilogram telesne mase in za starejše od 65 let 1,0 grama na kilogram telesne mase.

Kot so zapisali na NIJZ, se priporočen vnos za posameznika lahko razlikuje tudi glede na njegovo zdravstveno stanje in življenjski slog. Tako lahko na potrebe po beljakovinah vplivajo na primer telesna vadba, okrevanje po akutnih boleznih in kronične bolezni.

Slovenci v povprečju pojemo priporočeno količino beljakovin, to pa je mogoče pripisati predvsem uživanju beljakovin živalskega izvora. Priporočeno je, da beljakovine predstavljajo od 10 do 20 odstotkov energijskega vnosa. Med Slovenci najvišji delež beljakovin pojedo starejši odrasli in odrasli. V njihovi prehrani beljakovine predstavljajo kar 19 odstotkov energijskega vnosa, izhaja iz raziskave SI.Menu iz leta 2019. Najnižji delež energijskega vnosa pa beljakovine prestavljajo v prehrani mladostnikov (16 odstotkov).

Da je vnos prevelik, se šteje, če oseba poje dvakratno količino priporočenega vnosa. To pa lahko predstavlja tudi tveganje za zdravje oziroma ne prinaša dodatnih koristi. “Po našem mnenju bi do takega preseganja težko prišlo ob občasnem uživanju z beljakovinami obogatenih živil, lahko pa se to zgodi ob uživanju posebej prilagojenih beljakovinskih dodatkov (ali celo več njih) k prehrani, ki se uporabljajo brez strokovne podlage ali zdravstvenega nadzora,” so še zapisali na NIJZ.

Dobri viri živalskih beljakovin so jajca, mleko in mlečni izdelki, ribe in morski sadeži ter meso. Ker lahko z mesom zaužijemo tudi večje količine (nasičenih) maščob, se priporoča predvsem poseganje po pustem mesu. Med najboljše rastlinske vire beljakovin uvrščamo stročnice, žita in oreške, prisotne pa so tudi v mnogih drugih rastlinskih živilih, piše na portalu Prehrana.si.