Menu Item
Vse več staršev se odloča, da bodo svoje otroke sami šolali doma. Lani se je tako šolalo nekaj manj kot 700 otrok, kar je dvakrat toliko kot leto prej. Razlogi, zaradi katerih se starši odločijo za tako obliko šolanja, so različni, v zadnjem času je med njimi tudi nasprotovanje epidemiološkim ukrepom.
Število otrok, ki se izobražujejo na domu, se v zadnjih letih povečuje. V šolskem letu 2018/2019 se je na domu izobraževalo 332 učencev, lani pa 687.
Kljub naraščanju števila otrok, ki jih starši šolajo doma, je skupno število še vedno razmeroma majhno. Letos bo po podatkih ministrstva za izobraževanje osnovne šole obiskovalo več kot 193 tisoč otrok, gre torej za manj kot pol odstotka te populacije. Med njimi so tudi otroci, ki se šolajo v različnih zasebnih šolah, ki so še v procesu verifikacije programa. Ti otroci se šolajo v šoli, a imajo status šolarja na domu.
Je pa na družbenih omrežjih zaznati, da se nameravajo letos za šolanje na domu odločiti tudi nekateri starši, ki nasprotujejo epidemiološkim ukrepom v šolah, kot je nošenje mask. Podatki za letošnje šolsko leto bodo znani po 10. septembru.
Preverjanje znanja
Zakon o osnovni šoli pravi, da imajo starši pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu. O svoji nameri morajo zgolj pisno obvestiti šolo najkasneje do začetka šolskega leta, ob tem pa jim razlogov za svojo odločitev ni treba utemeljiti. Osnovna šola učencu ne more zavrniti pravice do izobraževanja na domu, razen če je neuspešen pri preverjanju znanja ob koncu šolskega leta.
Vsako leto ob koncu šolskega leta znanje teh otrok preverijo tričlanske izpitne komisije, ki jih imenujejo osnovne šole, na katere so otroci vpisani. Otroci, ki pri tem niso uspešni, imajo pravico do ponovnega preverjanja znanja, če tudi tega ne opravijo, pa morajo šolanje nadaljevati v šoli.
Pri učencih od 1. do 3. razreda se preverja znanje iz slovenščine in matematike, od 4. do 6. razreda poleg tega še znanje prvega tujega jezika, za učence zadnje triade pa še znanje zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
Kako je, ko si mama in učiteljica
Mojca Accetto hčerko šola doma že od prvega razreda, letos gre v petega. Ključen razlog za odločitev je bila moževa služba, zaradi katere je družina veliko v tujini.
In kako je videti šolski dan otroka, ki se šola doma? “S hčerko imava ustaljen ritem. Sicer je zjutraj ne zbujam na silo, ampak običajno se vsak dan po zajtrku lotiva ’pouka’. Za matematiko in slovenščino (iz katerih je treba na koncu leta opraviti izpit) porabiva po kakšno uro na dan. Pri ostalih predmetih sledim učnim načrtom in snov vključujem v vsakdanjik naše družine,” pove Mojca Accetto.
Naraščanje deleža otrok, ki se šolajo doma, ni slovenska posebnost. V ZDA se je pred epidemijo doma šolalo okrog 3 odstotke osnovnošolcev, lani spomladi 5 odstotkov, jeseni 2020 pa že 11 odstotkov.
Izpiti ob koncu šolskega leta so po njenih besedah zelo zahtevni. “Na naši šoli so nam učitelji pripravljeni pomagati s tipi nalog, ki bodo na preverjanju,” pravi Accetto in tudi sicer staršem, ki se bodo odločili za šolanje doma, svetuje, naj se ob kakršnihkoli težavah obrnejo na šolo. “Sicer pa je moj nasvet staršem, naj obvladajo učne načrte. Če bodo samo sledili učbenikom in delovnim zvezkom, ne da bi resnično razumeli, kaj so učni cilji, lahko pride do težav.”
Pomembno je še, pravi, da so starši dovolj samokritični. In da, sploh v višjih razredih, ko je snov razmeroma zahtevna, vedo, kdaj zmorejo sami in kdaj je priporočljivo poiskati pomoč.
“Otroci, ki se šolajo doma, ne živijo v osami”
Vprašanje, ki se postavlja samo od sebe, je, kaj pa druženje in vsi socialni stiki, ki jih otroci v šoli imajo, doma pa ne.
“Otroci, ki se šolajo doma, imajo pisano družbo,” pravi Accetto. “Morda se manj družijo samo z vrstniki in več z otroki različnih starosti in odraslimi.” Starši, ki otroke šolajo doma, so sicer povezani v različnih združenjih, prek katerih si pomagajo.
“Epidemija je vplivala na nas, tako kot na vse ostale. Ker naši otroci nikakor ne živijo v osami, temveč so vajeni svoj čas preživljati z zelo široko paleto ljudi, smo se morali tudi mi zelo prilagoditi. Tudi naši socialni stiki so omejeni. K sreči nam šolanje na domu omogoča več fleksibilnosti, da lahko otroci ohranjajo stike v različnih formalnih in neformalnih druženjih ob upoštevanju dogovorjenih varovalnih ukrepov. Res pa je, da si svoje mehurčke izbiramo sami in tako lažje nadzorujemo raven izpostavljenosti kot v družinah, ki nimajo vpliva na to, s kom bo otrok (in posledično celotna družina) v stiku v razredu.”
Njena hčerka obiskuje tudi različne obšolske dejavnosti, na primer plavanje in angleščino, tako da ji druženja ne manjka. Imajo pa ti otroci, še pove, manj izkušenj z medvrstniškim nasiljem kot njihovi sovrstniki, ki obiskujejo pouk v šolah.
Podatki sicer kažejo, da se doma šola več mlajših otrok in manj tistih, ki obiskujejo višje razrede, ko je predmetov, iz katerih morajo ob koncu leta opraviti izpit, bistveno več. Mojca Accetto pravi, da je sicer ne skrbi opravljanje več izpitov, a da se bo morda hčerka v naslednjih letih odločila za vpis v eno od t. i. demokratičnih šol v tujini. Gre za šolo, na kateri učenci sami izbirajo dejavnosti in vsebine ter tako krojijo šolski predmetnik in dnevni ritem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!