Vse za fotografije: nevarno kampiranje med gorskimi vrhovi

Slovenske gore so vsako leto bolj obiskane. Med običajnimi pohodniki in alpinisti so tudi avanturisti, ki si želijo edinstvene izkušnje in v gorah tudi prenočijo – pa ne v za to namenjenih kočah, ampak na prostem, v šotoru, spalni vreči ali celo improviziranem bivaku. Povedano drugače: kampirajo na črno. In tega je vse več.

Pomembno vlogo bi lahko pri tem imela družbena omrežja, kjer so estetske fotografije gorskega šotorjenja pod zvezdami in jutranje kave med vrhovi še posebej priljubljene.

Na družbenih omrežjih se že nekaj let pojavljajo tudi posebne vrste vplivneži, ki promovirajo tak adrenalinski način življenja. Na svojih profilih objavljajo fotografije in videoposnetke taborjenja na nevarno strmih vrhovih, ob jezerih in rekah. Nekateri se podajo v še večje skrajnosti in v gorah prenočujejo tudi pozimi, v tem primeru si prenočišče izkopljejo v debelo snežno odejo.

Nov pojav: vse za fotografije

Da družbena omrežja in estetske fotografije v gore res privabijo vse več obiskovalcev, so za N1 potrdili v Triglavskem narodnem parku (TNP). "V zadnjem času na novo opažamo pojav divjega kampiranja oziroma prenočevanja na prostem predvsem v smislu vnaprej načrtovanega dejanja z namenom dokumentiranja (fotografiranja in snemanja) za predvajanje na družbenih omrežjih," so poudarili in dodali, da so za zdaj seznanjeni s posameznimi primeri.

Nekateri si postavijo šotore, drugi spijo v spalnih vrečah, najpogosteje pa se utaborijo ob visokogorskih jezerih ali v bližini drugih voda, opažajo inšpektorji TNP.

"Včasih kršitelji kot razlog za nedovoljeno kampiranje navedejo nepoznavanje pravil, saj je ponekod v tujini to dovoljeno. V takih primerih gre v poletnem času večinoma za tujce," dodajajo in obenem opozarjajo, da so prepovedi ob vznožju gora jasno označene.

Nekateri kršitelji pa za prepovedi vedo, a tvegajo v upanju, da jih pristojne službe ne bodo odkrile, pravijo v TNP. Med njimi je več Slovencev kot tujcev.

Kaj vse gre lahko narobe

Prenočevanje v gorah je lahko tudi zelo nevarno, je v pogovoru za N1 izpostavil predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar. Gorski reševalci se s kampiranjem pod vrhovi srečujejo predvsem, ko gre kaj narobe. "Dejstvo je, da so gore ponoči še veliko bolj nevarne kot čez dan. S tem je povezanih kar nekaj nesreč," je izpostavil in omenil primer, ko je par prenočil na gori, da bi si zjutraj ogledal romantični sončni vzhod, nato pa se je pri sestopu z gore zgodila huda nesreča.

"Zavedati se je treba, da je prenočevanje v gorah zelo velik izziv. Če ne zaradi drugega, zato, ker je mrzlo in naporno, ne spimo dobro, in potem je sestop zaradi utrujenosti veliko bolj nevaren."

Gore so še posebej nevarne tudi zaradi hitre spremembe vremena in nočnega padca temperatur. Če prenočevalec terena ne pozna dobro, se lahko nevede utabori na izpostavljenem vetrovnem mestu in se čez noč podhladi. "Tudi snežišča so lahko v popoldanskem času mehka in varna, ponoči pa pomrznejo in tako ob vračanju v dolino pride do zdrsa," je dodal Dolinar.

Še posebej pa je prenočevanje v gorah nevarno zaradi teme. "Nočni čas v gorah je zelo nevaren, sploh pa kakršnokoli gibanje. Seveda obstajajo situacije, ko nas lahko nekaj preseneti. V tem primeru je treba imeti s seboj primerno opremo in zasilno prenočiti."

Prenočišča v kočah pogosto vnaprej zasedena

V gorah je dovoljeno prenočevati le v za to namenjenih planinskih kočah. "Teh je v Sloveniji kar nekaj, je pa tudi res, da so večinoma že vnaprej precej zasedene," je povedal Dolinar. V slovenskih planinskih kočah prenočujejo predvsem turisti, navadno pa so polno zasedene že pred začetkom poletne sezone.

"Včasih je res izziv dobiti prenočitev," je priznal Dolinar, a obenem opozoril, da to ni izgovor za prenočevanje na prostem ali v bivakih.

Bivaki namreč niso namenjeni prenočevanju planincev, ampak so bili postavljeni z drugačnim namenom – za alpiniste, da imajo ob večdnevnem plezanju lažji dostop do stene oziroma kot zasilno bivališče. "Zdaj jih nekateri izbirajo kot neko možnost brezplačnega prenočišča, kar pa seveda ni prav," je poudaril predsednik gorske zveze.

"Problematičen" bivak pod Skuto

Kot primer je naveden bivak pod Skuto, ki je po prenovi leta 2015 požel precej pozornosti, ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Zaradi arhitekturno dovršenega videza na družbenih omrežjih velja kot čudovita lokacija za fotografiranje, mnogi izletniki pa se ne zavedajo, da stoji na zelo zahtevnem gorskem terenu.

Ni tako redko, da se morajo gorski reševalci odpraviti na reševanje pohodnikov, ki se niso zavedali težavnosti poti. Gorska reševalna zveza Kamnik se je lani tja odpravila kar sedemkrat, je povedal Dolinar. "Bivak obiskujejo predvsem tujci. Lani so imeli v GRS Kamnik kar sedem intervencij, povezanih zgolj s prenočevalci, ki niso mogli nazaj v dolino, zaradi neprimerne opreme, pozne ure ali prezahtevne poti."

"Na YouTubu so opazili video in so šli še sami"

Zadnjo intervencijo v bivaku pod Skuto so imeli kamniški gorski reševalci drugega maja letos, ko so z bivaka reševali pet mladih Madžarov. "Spet bivak pod Skuto in spet Madžari. Pet mulčkov, starih 19, 20 let, so na YouTubu opazili video, kako eni fantje, vsi nasmejani, tečejo na bivak in naprej ter razlagajo, da ‘tlele gor je pa res fajn in da to pa morš' probat’. In so se odločili, da gredo še oni. Od avta iz doline ob dveh popoldan (kar je bilo po njihovih besedah zgodaj), oblečeni in obuti za kak krajši sprehod," so na spletni strani zapisali kamniški reševalci.

Reševalna akcija se je končala srečno, vseh pet so prepeljali nazaj v dolino. Razmere so bile sicer zelo slabe, meglene, deževne in snežene, reševanje pa je zato potekalo brez helikopterja.

Kakšne so kazni?

Kot že večkrat izpostavljeno lahko pohodniki v gorah prespijo le v planinskih kočah, v izrednih primerih pa tudi bivakih. V TNP je taborjenje popolnoma prepovedano, drugod pa lahko obiskovalci gora taborijo na za to označenih mestih.

Kršitelje lahko doletijo visoke kazni – najvišje so na območju TNP. Kot so pojasnili za N1, lahko inšpektorji narodnega parka prenočevalcem izdajo globo, ki se giblje med 100 in 1.000 evri na osebo. "Zakon o Triglavskem narodnem parku predpisuje globo za posameznika, če parkira motorno vozilo, počitniško prikolico ali motorno vozilo, ki se uporablja za bivanje, izven za to določenih mest ali če šotori ali tabori izven za to določenih mest brez soglasja upravljavca narodnega parka."

Kampiranje izven TNP pa ureja zakon o varstvu javnega reda in miru. Določa, da lahko oseba na javni površini tabori le na za to predvidenem mestu. Če tabori na zasebnem zemljišču, pa mora imeti za to dovoljenje lastnika. Globa za kršitelje pa je precej nižja kot v TNP, saj zakon predvideva le 83,46 evra kazni. Ob ugotovljeni kršitvi kazen izdajo redarji.

POSEBNI VIDEO: Kar morate vedeti pred poletjem (in vse življenje)