Menu ItemS tem, ko je non-paper pricurljal v javnost, se je odprla Pandorina skrinjica, ki je močno načela ugled Slovenije med državami Zahodnega Balkana, meni raziskovalec s FDV Faris Kočan. Tudi poteza ministra Logarja, da je javno naznanil slovensko priključitev hrvaškemu non-paperju, je po mnenju raziskovalca diplomatska napaka, ki se ne bi smela zgoditi.
Približujemo se predsedovanju Svetu EU in če se ne bi zapletli v afero z non-paperjem, bi ga Slovenija začela z ohranjenim visokim ugledom med preostalimi državami Zahodnega Balkana, meni Faris Kočan, raziskovalec s Fakultete za družbene vede (FDV), specializiran za območje Balkana.
“Slovenija je imela vedno pozitiven ugled. Ta non-paper, ki se mu je pripisovalo slovensko poreklo, pa je načel zaupanje drugih držav. Gre namreč za delitev po etničnih ključih za delitve ozemlja, kar seveda vzbuja malce strahu in nelagodja,” nadaljuje Kočan ter doda, da bo potrebno ponovno vzpostaviti zaupanje Slovenije, da si te širitve želi ob predpostavki ohranjanja obstoječih meja držav Zahodnega Balkana.
Slovenija bo morala pospešiti dva trenutka. Prvi je sistemski, torej z geopolitičnim argumentom prepričati EU, da je širitev na Zahodni Balkan prioriteta in da je nujna. “Ne gre več zgolj za to, da oni potrebujejo nas, ampak tudi mi potrebujemo njih,” nadaljuje raziskovalec s FDV in doda, da se bo to verjetno zgodilo “paketno”. Težko si namreč predstavljamo, da bo vsaka država posamezno vstopala v EU. Drugi trenutek je povsem operativni, ki naslavlja “mini schengen”. Slovenija bi namreč lahko poskušala tej pobudi priključiti še Črno goro, Bosno in Hercegovino ter Kosovo.
Vse non-paperje je treba misliti skupaj
O sumih, da so non-paper Sloveniji podtaknili, Kočan pravi, da niso povsem neutemeljeni. “Ko preberemo non-paper, vidimo dve faktografski napaki: bombardiranje in kakšno podporo ima Kosovo za priključevanje z Albanijo in ti dve faktografski napaki, ki sta zelo eklatantni in bodeta v oči, nakazujeta na to, da se nihče na ministrstvu za zunanje zadeve v Sloveniji pod ta non-paper ne bi podpisal. Na ravni ministrstva močno dvomim, da bi kdo to pripravil,” pojasni Kočan.
Povsem drugačna zgodba je v kabinetih. Omenjalo se je celo indic, da bi ta zgodba morda lahko prišla iz Madžarske. Kočan meni, da to ni tako neverjetno. “Vendar ga je vselej treba misliti skupaj s hrvaškim non-paperjem o spremembah volilnega sistema v Bosni in Hercegovini. Če bi ga Slovenija podprla, bi imela potem pri Hrvaški določene ugodnosti za reševanje arbitražnega sporazuma,” pojasni Kočan. Vse non-paperje je tako treba misliti skupaj.
Non-paper je odprl Pandorino skrinjico
Trideset let mineva od razpada Jugoslavije. Vemo, da vse države Zahodnega Balkana kot tudi mednarodna skupnost še vedno govorijo o tem, da sam proces razpada Jugoslavije še ni zaključen. Nenazadnje Kosovo še ni priznano in v naslednjih petih do desetih letih bo treba rešiti vsa ta ključna vprašanja, nadaljuje Kočan.
“Tu so videli ugodno možnost, da vse te zadeve rešijo, vendar na zelo napačen in nepredvidljiv način,” razlaga raziskovalec s Fakultete za družbene vede. Z non-paperjem smo tako odprli Pandorino skrinjico.
Diplomatska napaka ministra
Minister za zunanje zadeve Anže Logar je po izbruhu afere na odboru za zunanjo politiko poskušal opozicijskim poslancem razložiti, da obstaja še en non-paper, torej hrvaški, ki se mu je Slovenija pridružila. Na vprašanje, mar ni bila ta poteza nenavadna, Kočan pove, da te neuradne diplomatske note nikakor ne bi smele pricurljati v javnosti.
“Uradno ne obstajajo. Problem imamo torej tudi s tega vidika, da je zadeva, ki ni bila politično zrela, postala del družbene realnosti in smo se začeli vsi s temi idejami ukvarjati,” pojasni Kočan.
Vsaka diplomacija namreč stremi k temu, da se določeni vidiki najprej pripravijo na politični ravni. Najbolj pereče teme bi se tako sprva morale obravnavati s tajno, tiho diplomacijo. Šele ko se pride do usklajenih stališč, bi se lahko o tem javno govorilo. Logarjevo potezo lahko tako interpretiramo kot diplomatsko napako, kljub temu, da je morda s tem poskušal preusmerjati pozornost od slovenskega non-paperja, ki je seveda bolj toksičen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!