Menu ItemS 1. januarjem 2025 bo predvidoma začel veljati nov sistem tako imenovanih glavarinskih količnikov. Ta določa, koliko pacientov mora sprejeti posamezen družinski zdravnik ali pediater. Zdravniki so danes opozorili, da je sistem pomanjkljiv. ZZZS pa pravi, da bo sistem pravičnejši od dosedanjega. Nekaj družinskih zdravnikov in precej pediatrov bo moralo sprejeti več pacientov.
Ministrstvo za zdravje (MZ) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sta zasnovala posodobitev sistema glavarinskih količnikov, ki je v veljavi že 30 let ter določa financiranje ambulant družinske medicine in pediatrije.
Osebnim zdravnikom sistem glavarinskih količnikov nalaga najmanj koliko pacientov morajo opredeliti. Od leta 2019 velja, da je to 1.850 glavarinskih količnikov, kar je približno 1.500 pacientov. V zadnjih letih je brez zdravnika ostalo več deset tisoč ljudi, tudi zato, ker so se zdravniki upokojevali in odhajali iz javnega zdravstva, drugi pa niso sprejemali novih pacientov, saj so že dosegli zgornjo mejo omenjenih količnikov.
Zdravnik lahko odkloni paciente, če doseže 1.895 glavarinskih količnikov. V praksi pa je po podatkih ZZZS velika večina zdravnikov že preobremenjenih: povprečna obremenitev ambulante družinskega zdravnika je 20 odstotkov višja, povprečna obremenitev otroškega in šolskega dispanzerja pa 10 odstotkov višja. ZZZS poudarja, da obremenitev ostaja popolnoma enaka kot doslej: po novem bo spodnja meja 1.348 novih količnikov, kar je ekvivalent 1.895 starih.
ZZZS je sistem zasnoval tako, da je zbral podatke o opravljenih in obračunanih obravnavah zavarovanih oseb v ambulantah osebnih zdravnikov med letoma 2019 in 2023, brez obdobja epidemije. “Novi glavarinski količniki uvajajo nove uteži po spolu in starosti, ki na podlagi najnovejših analiz in aktualnih podatkov bolje odražajo zahtevnost obravnave pacienta ter se bodo uporabljali izključno za financiranje ambulant družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja. Novi glavarinski količniki bodo tako zagotovili bolj pravično financiranje ter bolj objektiven prikaz obremenitev zdravnikov,” so poudarili na ZZZS.
“Za polno vrednost glavarinskih količnikov bo moralo na novo paciente opredeliti zgolj šest od približno tisoč družinskih zdravnikov in približno 80 od nekaj čez 300 pediatrov,” je podatke navedla direktorica področja za analize in razvoj pri ZZZS Anka Bolka.
Nov sistem je na novo opredelil tako imenovane uteži, po spolu in starosti. Kot je razvidno iz spodnje tabele, so bili denimo po prejšnjem sistemu enako “težki” otroci od prvega do šestega leta starosti, po novem pa se obremenitev razlikuje po starosti. Analiza ZZZS je namreč pokazala, da je število in zahtevnost obravnav otrok v starostni skupini 3–6 let manjša od števila in zahtevnosti obravnav otrok v skupini 0–2 let. Po novem sistemu bo najnižji količnik znašal 0,39 za 19 let starega moškega pacienta, najvišji količnik, 5, pa bo za moške paciente, starejše od 97 let.
"Noben zdravnik ne bo imel niti minute več za paciente"
Zdravniška zbornica, v imenu katere sta izjavo podala družinski zdravnik Rok Ravnikar in pediater Denis Baš, pravi, da sistem ne bo prinesel pravih sprememb in ne bo zmanjšal obremenitev zdravnikov, ampak obratno. "Čeprav so reforme nujne, trenutni predlogi prinašajo tveganja, ki lahko dolgoročno poslabšajo kakovost in dostopnost zdravstvene oskrbe. Predlagane rešitve, zasnovane brez sodelovanja izvajalcev na terenu, ne odražajo realnih potreb ter povečujejo obremenitve zdravstvenih timov," so zdravniki zapisali v javnem pismu.
"Zdravniki, naše osebje v ambulantah ne bo imelo nič manj dela, ne glede na to, kako se bodo številke risale," je dejal družinski zdravnik Rok Ravnikar iz kamniškega zdravstvenega doma, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici. Povedal je, da ima sam že zdaj opredeljenih več pacientov, kot je zahtevano, in da bo tako tudi po novem. "Ne glede na to, kako se bo to preračunalo, noben zdravnik v Sloveniji ne bo imel niti minute več časa za bolnika," je poudaril.
Po Ravnikarjevih besedah je "dejstvo, da bodo določene ambulante morale dodatno opredeljevati že v danih razmerah", saj da bodo padle pod mejo, ki je določena "administrativno, in ne strokovno". Ne vidi pa Ravnikar v novem sistemu možnosti, da bi poskrbeli za vseh več kot 100.000 bolnikov, ki nimajo osebnega zdravnika. Poudaril je še, da bi morali poleg starosti in spola upoštevati še druge kriterije. "Vemo, da bistveno bolj vpliva zdravstveno stanje bolnika, kjer bi pričakovali vsaj upoštevanje kroničnih bolezni, in pa socioekonomski status, kar je zelo velika razlika, to vedo po vsem svetu," je dejal Ravnikar.
"S takimi podatki, primernimi za izračun, ne razpolagamo," je razloge, da socioekonomskih kazalnikov niso upoštevali v glavarinskih količnikih, pojasnila Anka Bolka iz ZZZS.
Zdravniška zbornica očita ZZZS, da prenova sistema izhaja zgolj iz statistike o opravljenih storitvah, ne pa iz realnih razmer v ambulantah. "Če hočemo videti, kaj za določenimi podatki stoji, v smislu števila kadra, zahtevanih opravil, časa za bolnika, zadovoljstva zaposlenih in bolnikov s storitvijo, potem tega ne moremo narediti s podatki iz excel tabel," je opozoril Ravnikar. Zdravniki so v javnem pismu opozorili še, da bodo osebe, stare od 65 do 90 let, po novem predstavljale "manjšo težo", čeprav gre za populacijo z največ potrebami po zdravstvenih storitvah.
"Papir vse prenese, v realnosti pa niso upoštevali dolgotrajnih bolniških staležev, dopustov," pa je poudaril pediater predsednik sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš. Opozoril je, da je v njihovi sekciji več kot 400 pediatrov in šolskih zdravnikov, "večina je zgrožena nad uveljavljanjem sprememb mimo stroke, mimo partnerstva z izvajalci".
"Uvajamo nove storitve, ki so posledica zahtev izvajalcev, glavarinske količinike za otroke smo spremenili glede na resnično stanje v pediatričnih ambulantah," je na očitke odgovorila Bolka iz ZZZS. Zdravstvena zavarovalnica zagotavlja, da bodo sistem sproti posodabljali glede na podatke. Zdravniki pa naj beležijo vse preglede, da bodo podatke lahko upoštevali.
"Napačne interpretacije nas čudijo," je na očitke o nesodelovanju dejal Damjan Kos iz ZZZS. Poudaril je, da so se z Ravnikarjem srečali na sestanku, z Bašem pa so večkrat komunicirali. Sestanka sta bila po njegovih besedah konstruktivna, zato so začudeni nad napačnimi interpretacijami zdravnikov. Napake v tolmačenju je mogoče pripisati namernemu zavajanju, nezadostnemu poznavanju vsebine ali pa nepripravljenosti za spremembe, je dejala Bolka. Po besedah Kosa bodo po novem več dobile ambulante, ki se ukvarjajo z bolj zahtevnimi pacienti.
Izjavi zdravnikov Ravnikarja in Baša si lahko ogledate v videu na vrhu članka, izjavo Anke Bolka iz ZZZS pa v spodnjem videu:
Financiranje po novem
Doslej so ambulante družinske medicine in pediatrije 50 odstotkov sredstev pridobivale na podlagi glavarinskih količnikov, 50 odstotkov pa na podlagi opravljenih storitev. V novem modelu bodo glavarinski količniki predstavljali 71 odstotkov prihodkov ambulante, delež na podlagi storitev pa bo zmanjšan na 29 odstotkov.
S tem ukrepom želi ZZZS spodbuditi zdravnike, da opredelijo več pacientov. Zdravniška zbornica pa opozarja na negativne posledice. "Več opredeljenih pacientov pomeni več storitev, ki jih je treba opraviti v istem časovnem okviru, pri čemer so storitve po novem modelu bistveno slabše stimulirane," so opozorili v javnem pismu.
Nov model prinaša spremembe tudi pri administrativnih obiskih. Predpisovanje receptov, naročilnic za medicinske pripomočke, izdaje bolniških staležev, potrdil za spremstvo in drugih dokumentov ZZZS ne bo več štelo kot storitev. Namesto tega bodo te storitve vključene v pavšal glavarinskih količnikov. Enako bo veljalo za telefonske posvete, strokovne nasvete ali interpretacije izvidov, ki jih zdravnik poda ob pomoči elektronskih medijev.
Tisti zdravniki, ki bodo opredelili do 140 odstotkov več pacientov, bodo plačani več. Nad 140 odstotkov pa tako imenovana glavarina pada, saj ne želijo, da bi bila s preveč opredeljenimi pacienti ogrožena varnost obravnav, je pojasnila Bolka.
Finančne posledice novega modela so ocenjene na dodatnih 8,7 milijona evrov na letni ravni, in sicer 4,5 milijona evrov zaradi uvedbe regresijske lestvice na področju glavarine, na podlagi katere se dodatno nagrajuje izvajalce, ki bodo opredeljevali nad mejo za odklanjanje zavarovanih oseb, in 4,2 milijona evrov kot dodatna sredstva zaradi uvedbe novih dveh storitev za obračun kurativnega pregleda pacienta z več diagnozami.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje