Menu Item
Pred tednom dni sta mimoidoča na Blejskem jezeru našla raco, ki se ji je v kljun zataknila ribiška vaba. Predsednik blejske ribiške družine Gorazd Pretnar pravi, da s takšnimi vabami že dober mesec dni ne lovijo, zato domneva, da je raca vsaj toliko časa živela s trnkom v kljunu. "Vbod je bil za žival verjetno zelo moteč, ni pa bil smrtno nevaren," pravi in poudarja, da so tovrstni dogodki izredno nesrečni, vendar zelo redki. Da takšni dogodki niso pogosti, potrjujejo tudi na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Minuli teden so v medijih zaokrožile fotografije race mlakarice, ki se ji je na Blejskem jezeru v kljun zataknila ribiška vaba s trojčkom trnkov. Posameznik, ki želi ostati neimenovan, je fotografije posredoval tudi uredništvu N1. Kot pravi, je raco s prijateljem na Blejskem jezeru opazil minulo soboto, skupaj pa sta jo rešila “pred kruto in trpečo smrtjo”.
“Trnek je raci prebodel kožo na spodnji čeljusti. Odstranitev je bila izjemno zahtevna, saj je bilo najprej potrebno odstraniti zalustnik, ki onemogoča izvlek trnka. Po uspešno odstranjenem trnku sva raco vrnila nazaj v jezero,” je zapisal bralec.
Iz javnega zavoda Turizem Bled so za N1 sporočili, da primer poznajo in obžalujejo. “Občina Bled ostro nasprotuje vsem primerom mučenja živali bodisi na našem ali kateremkoli drugem območju,” pravijo, a dodajajo, da ribištvo, kot tudi celotno Blejsko jezero nista v pristojnosti občine, ampak države.
S takšnimi vabami ne lovijo že dober mesec dni
Predsednik blejske ribiške družine Gorazd Pretnar pravi, da se je nesrečni dogodek moral zgoditi že pred nekaj časa, saj z vabo, ki je vidna na fotografijah, na Blejskem jezeru že več kot mesec dni ni dovoljeno loviti.
“V danem trenutku s takšno vabo pri nas ni dovoljeno loviti. Ker je zaprt ribolov na jezersko postrv, imamo v predpisu za lovljenje roparic bistveno daljšo vabo,” je pojasnil. Vaba za lovljenje roparic je po njegovih besedah približno deset centimetrov daljša od te, s katero lovijo jezersko postrv in je vidna na fotografijah.
Pretnar zato meni, da je raca vsaj mesec dni živela s trnkom v kljunu. “Vbod je bil za žival verjetno zelo moteč, ni pa bil smrtno nevaren,” pravi.
Po njegovem mnenju se je raca v vabo ujela v zraku in ne v vodi. “Menim, da ta raca ni šla za vabo, ki bi jo zgrešila ter se potem ujela na trnek. Verjetno je ribič zamahnil, vrgel vabo, raca je priletela mimo in sta se srečali nekje v zraku,” razmišlja Pretnar.
Poudarja, da so takšni dogodki izredno nesrečni, kljub temu pa niso pogosti – morda se pripetijo enkrat do dvakrat na leto, kdaj tudi tolikokrat ne. Je pa napovedal, da bodo fotografije poslali vsem članom ribiške družine in jih opozorili, naj bodo pri ribolovu še naprej zelo previdni, da ne poškodujejo drugih živali.
Tudi na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki z ribiškimi družinami sodeluje predvsem pri izobraževanju ribiških čuvajev, ki krajevno nadzirajo izvajanje ribolova, so za N1 potrdili, da so tovrstni primeri zelo redki in težko predvidljivi.
Primeri tudi na Koseškem bajerju, jezeru Bobovek, Ptujskem jezeru …
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa po drugi strani pravi, da so bili za območje Bleda že večkrat seznanjeni s problematiko trpljenja živali zaradi ribolova, da pa so takšni dogodki pogosti tudi drugod po Sloveniji. “Beležimo po več primerov z območja Koseškega bajerja v Ljubljani, jezera Bobovek pri Kranju, Ptujskega jezera, Hraških mlak pri Zbiljah, Velenjskega jezera in tudi obalnega območja,” so sporočili.
Večino primerov rešijo na terenu
Najpogosteje se med žrtvami nepravilno odvrženih trnkov in laksa znajdejo mlakarice in labodi grbci, pa tudi sive čaplje, rumenonogi galebi, čopaste črnice, rečni galebi, vodomci, veliki žagarji in bele štorklje. Kadar so v društvu seznanjeni s takšnimi slučaji, jim jih v veliki meri uspe rešiti na terenu.
“Predvsem, kadar gre za zapleten laks okoli telesa ptice ali trnek, ki je le malo naboden v telo ptice. V takšnih primerih laks odstrižemo s škarjami, trnku pa odstranimo zalustnik s kleščami. V primerih, ko ptica pogoltne trnek ali je ta skoraj že zraščen v telo ptice, pa je seveda nujno potrebna veterinarska pomoč,” pravijo in dodajajo, da je ustrezna in celostna rešitev problema nujno potrebna, vendar je v tem trenutku žal nimajo.
Na ministrstvu za okolje in prostor podatkov o letnem številu tovrstnih primerov nimajo. Poudarjajo, da splošne določbe zakona o ohranjanju narave prepovedujejo namerno poškodovanje prostoživečih vrst živali. “Od ribičev pa se pričakuje, da pri svoji aktivnosti čim bolj zmanjšajo možnost izgube trnkov in tega, da poškodujejo druge živali,” navajajo.
Pomagate lahko tudi sami, a previdno
Če v naravi kdaj opazite ptico, ki ima okoli telesa zavit laks ali v telo zapičen trnek, ji lahko skušate pomagati tudi sami. “Vendar je pri tem potrebna previdnost, da ptici po nepotrebnem ne povzročite še večje rane ali tudi raztrganine,” opozarja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
“V vsakem primeru jim svetujemo, da se prej posvetujejo s strokovnjaki,” dodajajo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje