Menu Item
V iniciativi Glas ljudstva so predstavili svoje pripombe na predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Podpirajo usmeritev ministrstva, ki želi ločiti javno in zasebno zdravstvo, a predlagajo še več varovalk. Med drugim so prepričani, da predstojniki oddelkov javnih zdravstvenih ustanov ne bi več smeli delati pri drugih izvajalcih, namesto podjemnih pogodb pa za nagrajevanje zdravnikov, ki bi delali več, predlagajo drugačno rešitev.
V iniciativi Glas ljudstva podpirajo izhodišča in cilje predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejila javno in zasebno zdravstvo. Ob tem so ministrstvu za zdravje med javno razpravo posredovali več pripomb, med drugim so opozorili na preveliko enačenje koncesionarjev in javnih zdravstvenih zavodov.
V iniciativi po besedah člana Dušana Kebra predlagajo, da bi zdravstveni delavci dovoljenje za delo pri drugem delodajalcu v javni zdravstveni mreži dobili le, če v njihovih primarnih ustanovah ni nedopustno dolgih čakalnih dob. Ta pogoj je bil naveden v izhodiščih za pripravo predloga novele, a ga nato ministrstvo za zdravje v člene predloga novele ni zapisalo, so opozorili v iniciativi.
Predlog novele predvideva, da direktorji in strokovni direktorji javnih zdravstvenih zavodov ne bi več smeli delati pri drugih izvajalcih. V iniciativi predlagajo, da se ta omejitev razširi tudi na predstojnike oddelkov javnih zdravstvenih ustanov. Prepričani so še, da bi morala vlada omejevati cene storitev tudi zasebnim zdravnikom, saj ne gre le za običajno delo na trgu, ampak za zdravstveno dejavnost. Podobno so omejene cene odvetniških storitev, so dodali.
Menijo, da nagrajevanje zdravnikov prek podjemnih pogodb ni dobra rešitev. Predlagajo sklenitev aneksov k pogodbam za zaposlitev za deficitarnost. S tem bi bili zdravstveni delavci ves čas dela tudi zavarovani, prav tako pacienti, je poudaril Keber. Ob tem bi bilo treba opredeliti tudi normative, je v izjavi za medije dodal predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull.
“V zakonu prepoznavamo preveliko enačenje koncesionarjev in javnih zavodov ter veliko premalo varovalk, ki bi preprečile, da koncesionarji še vedno prelagajo svoje manj profitabilne procese na javne bolnišnice,” je dodal Jenull.
Javni sistem zdravnikom zagotavlja veliko prednosti
Na vprašanje, ali se bojijo posledic sprejema zakona, je Keber odgovoril, da bodo verjetno nekateri zdravniki res premislili o prehodu v zasebno zdravstvo. A računajo na to, da javni zdravstveni sistem zdravnikom, tudi tistim najboljšim, zagotavlja socialno varnost, avtoriteto, položaj v družbi ter možnost izobraževanja in raziskovalnega dela. Mnogim našteto pomeni veliko več kot denar, je ocenil.
“Če pa se bo to zgodilo v nekaterih primerih, potem seveda mislimo, da bo zakon moral predvideti nekatere izjeme, ki pa bodo začasne, dokler si seveda javni sistem ne bo opomogel z novimi zdravniki in z dodatnim denarjem,” je dejal Keber. Veliko bolj jih sicer skrbijo posledice, če se nič ne bo spremenilo, saj se javno zdravstvo trenutno “aktivno razgrajuje”, je ob tem opozoril Jenull.
Javna razprava o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti se je iztekla 16. oktobra. Predlog predvideva, da zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema ne bi več mogli opravljati samoplačniških storitev. Ob tem bi poskušali zaposlene motivirati, da bi čim več dela opravili v matičnem javnem zavodu. V javni razpravi je pripombe podalo skoraj 100 organizacij in posameznikov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje