Za nami najhladnejša noč v tednu. Kakšno bo vreme za podaljšani vikend?

PROFIMEDIA

Zbudili smo se v zelo hladno jutro, ponekod po nižinah se je živo srebro ponoči spustilo tudi do pet stopinj pod lediščem. Nič kaj obetavna ni niti vremenska napoved za praznični konec tedna.

Za nami je najhladnejša noč tega tedna. Skoraj povsod po Sloveniji se je ohladilo pod ledišče, le v prevetrenih in gričevnatih delih Primorske je bilo nad ničlo. Ker je bila noč precej jasna, ozračje hladno in suho, veter pa se je večinoma polegel, se je tudi ponekod po nižinah ohladilo pod –5 stopinj Celzija, pravijo na Agenciji RS za okolje (Arso).

Večje otoplitve tudi za prihajajoče velikonočne praznike ni pričakovati. V soboto in nedeljo bo večinoma oblačno, občasno lahko pričakujemo manjše padavine – rahel dež. Vendar količina padavin ne bo velika. Razmeroma hladno bo. Podnevi se bo živo srebro povzpelo med 10 in 13 stopinj Celzija, kar je za april hladno, je za N1 povedal dežurni meteorolog Andrej Velkavrh. Malce lepše bo v ponedeljek, ko lahko pričakujemo tudi nekaj sonca in bolj suho vreme. Ponekod na vzhodu bo morda padla kakšna kaplja dežja.

Kljub nizkim jutranjim temperaturam v naslednjih dneh ni na vidiku snega. Vremenske napovedi za naslednje dni tudi ne kažejo na večjo otoplitev, saj oblačno vreme preprečuje, da bi se bolj segrelo. Najtopleje bo prihodnji teden od torka do petka, nato pa lahko pričakujemo kakšno stopinjo manj, vendar ne velike ohladitve, je še dodal Velkavrh.

So pa povprečne dnevne temperature v teh dneh po besedah meteorologa kar nekaj stopinj pod povprečjem za mesec april. Temperature se zjutraj pogosto gibajo okoli ledišča ali pod njim. Agencija za okolje je zato v zadnjih dneh nekajkrat tudi izdala opozorilo pred pozebo, ki lahko ogrozi cvetoča sadna drevesa.

Šele čez teden ali dva bo jasno, kakšna je škoda zaradi pozebe

Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pravijo, da bi lahko temperature pod lediščem, ki so jih ponoči zaznali na ravninskih in nižinskih delih Vipavske doline in zmrziščih v slovenski Istri, vplivale na sadna drevesa, ki so v fazi cvetenja. Na zgodaj cvetočih sadnih vrstah, kot so marelice, mandlji, breskve, zgodaj cvetoče češnje, bi lahko nastala škoda, prav tako bi se lahko škoda pojavila na sadnih drevesih, ki so v fazi odganjanja, to so kakiji in aktinidije.

“Poudariti je treba, da so v nižinskih legah sadna drevesa v poznejših fenoloških fazah, kar bi lahko omililo škodo,” so dodali na zbornici. Dejansko oceno škode po pozebi na cvetovih lahko ocenijo šele po enem do dveh tednih. Tako bodo o škodi lahko presodili šele po tem roku, ko si bodo njihove strokovne službe ogledale nasade in ugotavljale posledice nizkih temperatur, so še pojasnili na zbornici.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.