Menu Item
V poletnih mesecih, ko je obisk gora najbolj množičen, pogosto poslušamo o reševanjih planincev v supergah, ki so omagali in zašli v težave. Ob tem se je vedno znova obudila debata, da bi morala država neodgovornost kaznovati in izterjati tudi delno poplačilo stroškov reševanja. Več ministrstev zdaj pripravlja uredbo, ki bi to omogočila.
Po dolgoletnih debatah o urejanju sistema reševanja tako, da bi v primeru zlorab državi omogočil povračilo dela stroškov reševanja, se na tem področju vendarle nekaj premika. Ob zgodbah o neopremljenih in nepripravljenih planincih, ki se nato v gorah znajdejo v težavah in potrebujejo pomoč gorskih reševalcev, je bilo vprašanje povračila stroškov reševanja najbolj pereče prav na področju reševanja v gorah.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je na seji parlamentarnega odbora za obrambo 2. oktobra povedal, da bodo ministrstva za notranje zadeve, za obrambo in za zdravje v nekaj mesecih pripravila uredbo, ki bo definirala malomarnost in v nekaterih primerih omogočala povračilo stroškov reševanja. “Delamo intenzivno. Prepričan sem, da jo bo vlada sprejela in potem bomo imeli zelo jasno podlago, kako te stvari tudi zaračunavati,” je še dejal sekretar in dodal, da se bodo lotili tudi definicije ekstremnega športa, ki ni ustrezno zavarovan.
Da se bo vzpostavil sistem, s katerim bo lahko država dobila povrnjen del stroškov reševanja, še posebej v primerih zlorab sistema gorskega reševanja, piše tudi v Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030.
Slovenska zakonodaja sicer že sedaj predvideva, da je v primeru malomarnosti mogoče stroške vsaj delno zaračunati. Kot določa 118. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora fizična ali pravna oseba, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, plačati stroške zaščitnih in reševalnih intervencij, sanacije in odškodnine fizičnim in pravnim osebam.
Globe za prekrške in možnost sorazmernega povračila stroškov reševanja
Na ta način je Slovenija stroške reševanja v preteklosti že terjala, a so nekateri zahtevki zaradi ohlapnosti zakonodaje na sodišču padli. Zaradi izgubljenih tožb tako vse do danes zahtevkov za povračilo stroškov niso izstavljali, so lani za N1 pojasnili na Upravi RS za zaščito in reševanje. Kot so dodali, je na sodišču težko dokazati stopnjo odgovornosti.
Uredba, ki je v nastajanju, bo določila pogoje za kritje sorazmernega deleža stroškov intervencije oziroma za določitev prekrškovnih določb, so nam ta teden odgovorili z Uprave RS za zaščito in reševanje. Kot je za N1 dejal direktor uprave Leon Behin, je vprašanje preventive in gorskega reševanja mogoče rešiti na dva načina.
Po prvem načinu bi z dopolnitvijo veljavnega Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami določili pogoje, način določitve in izrek prekrška, na podlagi katerega bi pristojni organ nato izrekel globo. S tem bi se izognili zapletenim sodnim postopkom dokazovanja malomarnosti in naklepa. Kot je pojasnil Behin, gorski reševalci že sedaj v poročilu po intervenciji navedejo tudi vzrok zanjo, ta pa bi ob predpisanem postopku in pooblastilih zadostoval za prepoznavo prekrška. Ob tem velja omeniti, da v tem primeru globe ne bi izrekali gorski reševalci, saj za to niso pristojni.
Drugi ukrep bi obsegal sprejetje podzakonskega predpisa oziroma že prej omenjene uredbe, v kateri bi določili dejavnosti ter pogoje in vrsto ter delež povračila stroškov gorskega reševanja. Kot je primer v nekaterih državah, bi se za zavarovanje takih povračil lahko oblikovali tudi zavarovalni paketi.
“Ne sme priti do vprašanja, ali bo nekdo poklical na pomoč ali ne”
Na upravi ob tem poudarjajo, da urejanje tega področja nikakor ni enostavno, določanje zahtev za povračilo stroškov pa mora biti pazljivo. “Nikoli ne sme priti do vprašanja, ali bo nekdo poklical na pomoč ali ne, ker bi se bal plačila,” je dejal direktor Behin. Ob tem je dodal, da nekritično in necelovito prenašanje praks iz tujine zaradi specifike slovenskega sistema zaščite in reševanja ne bi bilo primerno.
Ob tem so na Upravi za zaščito in reševanje še izpostavili, da s spreminjanjem ureditve gorskega reševanja vplivamo tudi na sistem delovanja drugih javnih služb za zaščito in reševanje, kamor sodijo gasilska služba, jamarska reševalna služba, podvodna reševalna služba ter služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju. Ob tem je treba upoštevati slovensko specifičnost in brezplačnost izvajanja nujne medicinske pomoči ter helikopterske nujne medicinske pomoči, so še dodali.
Predsednik gorske reševalne zveze: Naša primarna naloga je, da gremo pomagat vsakomur
O prihajajoči ureditvi smo povprašali tudi predsednika Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Gregorja Dolinarja. Stališče zveze je, da je zaračunavanje stroškov stvar države, s katero pa se pogovarjajo in izmenjujejo mnenja. “Naše uradno stališče je bilo, da je treba ne glede na rešitev države upoštevati, da ne rešujemo le v gorah ampak tudi na vseh drugih težko dostopnih terenih. Rešujemo tudi gobarje in ponesrečene v gozdarskih nesrečah. Ne gre pričakovati, da se bo nekdo, ki gobari ali pa seka v svojem gozdu, zavaroval za hojo v hribih,” je dejal Dolinar.
O možnosti izstavljanja glob je povedal, da sprejem takega ukrepa ni tako zapleten, poleg tega pa bi s tem ljudi prisilil k bolj odgovornemu ravnanju. Ob tem je poudaril, da zaračunavanja glob ne gre pričakovati od reševalcev. “To bo naloga nekega prekrškovnega organa. Naša primarna naloga je, da gremo pomagat vsakomur, ki kliče na pomoč,” je za N1 dejal predsednik GRZS. Tudi on je izpostavil, da se želijo izogniti morebitnim dvomom o smiselnosti klica na pomoč, ki bi se planincem porajali zaradi neke oblike zaračunavanja reševanja.
Dolinar je ob tem orisal tudi stanje na terenu, kjer v več kot polovici primerov rešujejo tuje turiste. Kot je dejal, se je opremljenost domačih obiskovalcev gora precej izboljšala. Drugače je pri tujcih, kjer je neopremljenost po njegovih besedah večji problem. “Gredo v gore, mislijo si, da niso tako visoke in jih podcenjujejo,” je dejal. Ob tem je izpostavil, da kar nekajkrat posredujejo tudi, ko pohodnik ni poškodovan, ampak je precenil svoje sposobnosti in omagal. Tudi tu je več težav s tujimi gosti. Dolinar je pri tem še omenil “neumnosti” pohodnikov, ki privedejo do klica na pomoč. “Dva fanta sta po žurki šla direktno v gore in eden je skoraj zmrznil,” je še dodal.
Po zahtevni nočni intervenciji na dežju je treba v službo
Šef gorskih reševalcev je ob tem izpostavil tudi njihove želje, da bi država poskrbela tudi za prostore nekaterih društev in ureditev pravice do počitka. “Nedavno smo imeli izjemno zahtevno akcijo na Planjavi. Celo noč smo iz stene v dežju reševali alpinista. Ko smo končali, so morali nekateri reševalci po celonočni zahtevni akciji v službo,” je orisal Dolinar. Tako kot nekateri drugi prostovoljci iz sistema zaščite in reševanja lahko zaradi intervencije zapustijo delovno mesto, država pa delodajalcu strošek zaradi odsotnosti povrne. Če pa je intervencija ponoči oziroma izven delovnega časa, odmora za reševalce ni. “Ne bi želeli, da se država posveti samo plačljivosti. Ta je le en majhen segment, ki ga je treba urediti, da se ob povečanju števila nesreč malo olajša delo reševalcem,” je sklenil Dolinar.
Kot je znano, število intervencij gorskih reševalcev v zadnjih letih vztrajno narašča. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so leta 2022 opravili 667 intervencij, leta 2023 pa 685. Po zadnjih podatkih so letos opravili že 539 posredovanj, v 253 primerih pa je z gorskimi reševalci poletel tudi helikopter. Kot smo poročali novembra lani, je ministrstvo za obrambo ocenilo, da ga je helikoptersko reševanje v gorah v zadnjih petih letih stalo 2,5 milijona evrov, medtem ko je reševanje s policijskimi helikopterji v istem obdobju stalo 1,5 milijona evrov. K temu je treba prišteti še stroške zdravstvenega osebja, ki ga plača ministrstvo za zdravje. Na Upravi za zaščito in reševanje so nam ob tem dejali, da so se sredstva za delovanje GRZS v zadnjih letih podvojila.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje