Za prebolevnike se obeta podaljšanje trajanja PCT

Koronavirus 03. Sep 202114:42 > 06. Sep 2021 10:08 3 komentarji

Če ste preboleli covid-19, trenutno vaše potrdilo za izpolnjevanje pogoja PCT velja šest mesecev. Da razmišljajo o podaljšanju tega obdobja, je danes v oddaji N1 STUDIO povedala vodja svetovalne skupine dr. Mateja Logar. Tako tuje raziskave kot podatki NIJZ kažejo, da prebolelost pomeni dobro zaščito pred ponovno okužbo.

Za tiste, ki so preboleli covid-19, trenutno potrdilo za izpolnjevanje pogoja PCT velja šest mesecev. “Številne države že nekoliko podaljšujejo to obdobje,” je v oddaji N1 STUDIO povedala vodja vladne svetovalne skupine dr. Mateja Logar. “Tudi pri nas smo se začeli pogovarjati o tem, ni pa še sprejeta odločitev, za kakšno časovno obdobje bo šlo. Predvidoma bo to devet mesecev, s čimer bi se izenačili z obdobjem, ko PCT velja za cepljene.”

Ponovne okužbe “zelo zelo redke”

Med več kot 268 tisoč ljudmi, ki so jim v Sloveniji doslej potrdili okužbo s koronavirusom, jih je le 430, ki so bili pozitivni dvakrat v razmaku najmanj treh mesecev. Te osebe pri NIJZ vodijo kot sume na reinfekcijo, a to še ne pomeni, da gre dejansko za ponovno okužbo.

Da so se okužili dvakrat, so zanesljivo potrdili samo pri devetih osebah. Pri ostalih se je ali izkazalo, da so bili dlje časa pozitivni po prvi okužbi (kar ne pomeni, da so bili ves ta čas tudi kužni), ali preiskava vzorcev njihove kužnine (sekvenciranje genoma virusa) še poteka, ali pa ponovne okužbe ne bo mogoče ne potrditi ne izključiti, saj nimajo na voljo prvega vzorca.

“Reinfekcije so možne, za zdaj je videti, da so zelo zelo redke,” so zapisali na NIJZ. Ni pa še povsem jasno, v kakšni obliki tisti redki, ki so covid-19 že preboleli, pa se okužijo ponovno, bolezen prebolevajo v drugo. “Glede na objave v strokovnih revijah potekajo ponovne infekcije lažje kot prve infekcije, čeprav so nekateri članki opisali tudi težji potek pri reinficiranih. Problem reinfekcij in njihov pomen v epidemiologiji covid-19 bo bolje pojasnjen v prihodnosti,” pravijo na NIJZ.

“V bolnišnicah prebolelih praktično ni”

“Med prebolevniki takih, ki bi potrebovali bolnišnično zdravljenje, praktično ni,” nam je povedala dr. Mateja Logar. Zbirke podatkov, v katerih bi posebej vodili evidenco prebolelih ponovno okuženih, ki so bili hospitalizirani, na nivoju države nimamo. So pa pri sledilniku pripravili tabelo s podatki o sprejetih na intenzivne enote slovenskih bolnišnic od začetka avgusta, to je obdobje različice delta.

Po teh podatkih je bil na oddelku za intenzivno terapijo le en prebolevnik. Več kot 83 odstotkov je necepljenih ali ne polno cepljenih. Glede tistih, ki so bili cepljeni, a so kljub temu hudo zboleli, pa Logar pojasnjuje, za kakšne bolnike gre: “Pri nas na infekcijski kliniki je en kompleten oddelek namenjen bolnikom z imunskimi pomanjkljivostmi, in to so v največjem deležu tisti, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, kljub temu da so bili cepljeni.”

“Prebolelost vsekakor nudi zaščito. Čeprav je manj podatkov kot za cepljene, trenutno ne kaže, da bi v prvih devetih mesecih po preboleli okužbi ponovno zbolevali,” še pravi infektologinja.

Brez potrdila

V zimskem času, ko je bilo okuženih zelo veliko, zdravniki vseh niso pošiljali na testiranje PCR, ki velja kot dokaz za to, da je nekdo prebolel covid-19. Ker so bile kapacitete za testiranje zelo zasedene, so namreč zdravniki na testiranje pošiljali le enega od družinskih članov, čeprav je bilo bolnih v družini več. Za ostale so na podlagi simptomov sklepali, da imajo covid-19 tudi oni.

“Če je bil nekdo v družini bolan in so mu potrdili okužbo s PCR-testom, družinski člani pa so imeli v zdravstvenem kartonu zabeleženo, da so zboleli v roku 10 ali 14 dni, se štejejo kot preboleli. To potrdilo jim izda njihov zdravnik,” je pojasnila dr. Logar.

Ne velja pa kot dokaz o izpolnjevanju pogoja PCT test o prisotnosti protiteles proti covidu-19, ki ga lahko samoplačniško opravimo v nekaterih ambulantah. Iz tako dobljenih rezultatov je namreč nemogoče sklepati, kako dobro je nekdo zaščiten pred okužbo. “Na žalost ni tako enostavno,” pravi dr. Mateja Logar. “Količina protiteles, ki se določa komercialno, ne korelira s tem, kakšna je stopnja zaščite. Za stopnjo zaščite bi morali določati t. i. nevtralizacijska protitelesa, to pa je zelo zapleten postopek.”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje