Menu Item
Na današnji ustanovni seji državnega sveta so se za njegovega predsednika pomerili trije kandidati: Bojan Kekec, Jožef Školč in Marko Lotrič. V drugi krog glasovanja sta se uvrstila Školč in Lotrič, vendar nihče od njiju ni dobil za izvolitev potrebnih 21 glasov.
Novoizvoljeni državni svetniki so se sestali na ustanovni seji državnega sveta. Po potrditvi mandatov je bilo na dnevnem redu odločanje o novem predsedniku. Čeprav je interes za vodenje državnega sveta še konec prejšnjega tedna izražalo kar sedem državnih svetnikov, so danes v igri ostali le trije: Bojan Kekec, Jožef Školč in Marko Lotrič. Po poslovniku je na čelo državnega sveta izvoljen tisti kandidat, ki dobi absolutno večino, torej 21 glasov.
V prvem krogu glasovanja to ni uspelo nikomur. Ker sta v njem največ glasov dobila Jožef Školč in Marko Lotrič – prvi jih je zbral 13, drugi pa 15 – sta se pomerila v drugem krogu. Vendar tudi ta ni prinesel predsednika. Lotrič je dobil 12 glasov, torej celo manj kot v prvem krogu, Školč pa 15; kar 12 glasovnic je bilo neveljavnih. To pa pomeni, da je treba kandidacijski postopek ponoviti. Tako so današnjo sejo prekinili in jo bodo nadaljevali v ponedeljek. Nekateri naši sogovorniki ne izključujejo možnosti, da bi se uspelo Školču in Lotriču dogovoriti, da bi se tedaj eden potegoval za predsednika drugi pa za podpredsednika državnega sveta in bi se torej glasovi, ki sta ju dobila danes, združili.
Kandidate za predsednika državnega sveta lahko po poslovniku predlaga skupina najmanj osmih svetnikov ali interesna skupina; vse tri današnje kandidate so predlagale interesne skupine.
Dolgoletnega državnega svetnika iz vrst SDS, sicer pa direktorja Komunale Novo mesto Bojana Kekca je predlagala največja interesna skupina, v kateri so predstavniki lokalnih interesov. Največ članov te interesne skupine, osem od dvaindvajsetih, je iz vrst SDS. Predlog za kandidaturo Bojana Kekca je podprlo 16 članov skupine, a ga je v prvem krogu glasovanja obkrožilo deset svetnikov, kar šest manj, kot jih je namenilo podporo njegovi kandidaturi.
Nekdanjega predsednika državnega zbora Jožefa Školča je na čelo državnega sveta predlagala interesna skupina negospodarskih dejavnosti, podjetnika Marka Lotriča pa interesna skupina delodajalcev. Kot nam je pred glasovanjem dejal Lotrič, se je za kandidaturo odločil, ker je za to obstajal zelo velik interes gospodarstva. Ob tem je napovedal, da bo v primeru izvolitve položaj direktorja družinskega podjetja Lotrič Meroslovje nemudoma prepustil mlajšim rodovom, v nasprotnem primeru pa namerava to storiti maja.
V tekmo za predsednika državnega sveta pa se nista podala Matjaž Švagan in Dejan Crnek, čeprav sta še konec prejšnjega tedna to napovedovala. Švagan je tedaj poudarjal, da bo v primeru izvolitve za prvega moža drugega doma parlamenta funkcijo župana občine Zagorje, na katero je bil na letošnjih lokalnih volitvah ponovno izvoljen, opravljal nepoklicno. Danes nam je dejal, da bo še naprej profesionalni župan. Podžupan Ljubljane Dejan Crnek pa je pred sejo ocenil, da ima “vsaj na papirju premalo podpore”, da bi bil lahko izvoljen za predsednika državnega sveta. Povedal nam je, da bo tudi v prihodnje podžupan mestne občine Ljubljana.
Na začetku seje je novoizvoljene državne svetnike nagovorila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Poudarila je, da državni svet resda sodi med šibkejše zgornje domove v Evropi, vendar pa ima tudi brez zakonodajne funkcije nedvomno vpliv na zakonodajo: predvsem prek oblikovanja mnenj, predlogov in pobud.
“Morda je danes bolj kot kdajkoli prej potreben razmislek o nadaljnjem razvoju slovenskega parlamentarizma. Če izvzamemo tiste, ki bi državni svet ukinili, je mogoče zaslediti tudi razmisleke glede njegove vloge v smeri krepitve korektiva državnemu zboru in oblikovanja v klasičen senat kot stabilno telo, neodvisno od dnevne politike. To bi seveda med drugim zahtevalo tudi spremembo volilnega sistema. Na drugi strani pa gre razmišljanje v smeri povečane pristojnosti državnega sveta na področju lokalne in regionalne samouprave,” je dejala Klakočar Zupančič.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje