Menu Item
Oseba, ki je bila na javnem razpisu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije izbrana za najem novega 4-sobnega stanovanja v ljubljanskem naselju Brdo, ga je z oglasom na priljubljenem portalu nepremicnine.net skušala brez dovoljenja lastnika oddati v podnajem, pri tem pa za najem zahtevati dobrih 400 evrov najemnine več, kot je plačevala skladu. Gre za grobo kršitev najemne pogodbe, poudarjajo na stanovanjskem skladu, kjer so zoper najemnika že ukrepali, oglas pa je bil s spletnega portala umaknjen.
Na spletnem portalu nepremicnine.net se je pojavil oglas za 4-sobno stanovanje v ljubljanskem naselju Brdo. Za 92 kvadratov veliko stanovanje z moderno opremo je ponudnik postavil ceno 1.250 evrov mesečne najemnine. Izkazalo se je, da gre za stanovanje v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, za najem katerega je bil ponudnik izbran na enem od javnih razpisov.
Na stanovanjskem skladu so za N1 potrdili, da gre za stanovanje, ki je v njihovi lasti. “Seznanjeni smo z oglasom oddaje stanovanja v (pod)najem. Zoper najemnika, ki je oglas objavil, je sklad skladno z določbami stanovanjskega zakona, splošnimi pogoji za oddajo stanovanj v najem ter najemno pogodbo že sprožil ustrezne postopke,” so navedli. Oglas je bil kmalu zatem s priljubljenega portala za oddajo in prodajo nepremičnin umaknjen.
Najemnik je v oglasu poudaril, da je stanovanje v tretjem nadstropju letos dokončane novogradnje na novo in moderno opremljeno. Ima tri spalnice, dnevno sobo z jedilnico in kuhinjo, stranišče, kopalnico, balkon in po naročilu narejeno garderobno sobo, pripadata mu tudi dve parkirni mesti v garaži, ki je varovana s kamerami in zapornico. Ima talno gretje, nov pralni in sušilni stroj, novo pohištvo in elektronske naprave. “V stanovanju ni še noben živel, tako da boste prvi najemniki,” je dopisala oseba, ki je želela oddati stanovanje v lasti republiškega stanovanjskega sklada.
Groba kršitev najemne pogodbe
Oddaja stanovanja, ki je v lasti republiškega stanovanjskega sklada, v podnajem je možna le ob izdaji soglasja lastnika stanovanja in se izdaja za konkretne primere, so pojasnili v stanovanjskem skladu. “Pri tem se najemnik pisno zaveže (pod kazensko in materialno odgovornostjo), da nepremičnino oddaja v podnajem največ po ceni, kot jo plačuje najemodajalcu in s tem ne ustvarja dobička ali dodatnega zaslužka. Najemnik je dolžan najemodajalcu posredovati dokazilo, da je oddajo v podnajem prijavil pristojni davčni in geodetski službi in je tako oddaja nepremičnine uradno evidentirana,” so pojasnili.
Potrdili so, da je v tem primeru šlo za oddajo stanovanja brez njihovega soglasja, to pa pomeni grobo kršitev najemne pogodbe in krivdni odpovedni razlog.
Na stanovanjskem skladu trdijo, da do sedaj niso bili seznanjeni z nobenim konkretnim primerom oddaje stanovanja v podnajem brez podanega soglasja. To pa ne pomeni, da se tovrstne kršitve ne dogajajo pogosto – neuradno smo namreč izvedeli za več stanovanj v lasti stanovanjskega sklada, ki so jih posamezniki oddajali v (pod)najem, ni pa znano, ali so za to imeli soglasje sklada.
Cena za več kot 400 evrov višja
Kot so za N1 pojasnili na stanovanjskem skladu, so omenjeno 4-sobno stanovanje na Brdu oddali na podlagi enega od javnih razpisov za oddajo stanovanj v najem. Omenjeni razpis je kot prioritetne skupine za najem stanovanja postavil mlade družine, družine z osnovnošolskimi otroki, družine in mlade. “Znotraj navedenih skupin pa so bile prioritete tudi prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in dohodkovni cenzus, pri mladih tudi ranljivost,” so dodali.
Najemnik je stanovanjskemu skladu plačeval 848 evrov najemnine, na trgu pa ga je želel oddati za 1.250 evrov, kar pomeni, da bi – če bi podnajemnika uspešno našel – vsak mesec zaslužil 402 evra.
Kaj določajo pravila?
Splošni pogoji za oddajo stanovanj navajajo, da si stanovanjski sklad kot lastnik stanovanja pridržuje pravico največ dvakrat na leto vstopiti v stanovanje, kar predstavlja obliko nadzora, ki ga sklad opravlja. Kot določa tretji člen splošnih pogojev za oddajo stanovanj v najem, mora najemnik lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu “dopustiti vstop v stanovanje za preveritev pravilne uporabe stanovanja, vendar največ dvakrat letno in po potrebi v primeru elementarnih nesreč ali na podlagi pritožbe drugih lastnikov oziroma najemnikov”.
Trinajsti člen splošnih pogojev za oddajo stanovanj v najem določa, da lahko “lastnik odpove najemno pogodbo, če najemnik odda najeto stanovanje v podnajem”, medtem ko deveti člen določa, da lahko lastnik odpove pogodbo, če “najemnik lastniku ali njegovemu pooblaščencu ne dopusti vstopa v stanovanje, da se največ dvakrat letno preveri pravilna uporaba stanovanja”. Štiriindvajseti člen splošnih pogojev za oddajo stanovanj v najem določa še, da mora “najemnik od dneva kršitve do prekinitve najemnega razmerja plačevati tržno najemnino, določeno s sklepom, zvišano za 30 odstotkov”, če je bil za najem stanovanja po javnem razpisu izbran “na podlagi navajanja neresničnih podatkov v prijavi ali če v stanovanju opravlja dejavnost ali ga oddaja v podnajem brez dovoljenja lastnika”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje