Menu Item
V termah in vodnih parkih vse, ki jim ni do poležavanja in plavanja, hitro zamika vožnja po toboganih. Na nekaterih večjih, ki ponujajo atraktivnejše spuste, pa lahko kopalec hitro doseže hitrosti, primerljive s tistimi, ki jih dosegamo v avtomobilu. Pri takih hitrostih se lahko na toboganu zgodijo hude nesreče in resne poškodbe. "Ob toboganu mora biti red," poudarja predsednik izpitne komisije za preverjanje znanja reševalcev iz vode Igor Štirn, ki za N1 pojasnjuje, kakšne nesreče se najpogosteje pripetijo na toboganih. Kakšne napake počnemo odrasli in otroci?
V vročih poletnih dneh se marsikdo odloči za obisk kopališč in vodnih parkov, kjer predvsem mlade hitro pritegnejo tobogani vseh vrst in oblik. Od manjših, ki s počasno vožnjo zamotijo otroke, do velikanov za adrenalinske navdušence, po katerih se lahko brzi celo s hitrostjo več deset kilometrov na uro.
Do 70 kilometrov na uro
Najhitrejši tobogan v enem od največjih slovenskih vodnih parkov po podatkih na njihovi spletni strani omogoča doseganje hitrosti do 70 kilometrov na uro. Na najhitrejšem toboganu na svetu, ki stoji v ZDA in so ga po smrtni nesreči zaprli leta 2016, so se kopalci spuščali s hitrostjo do 110 kilometrov na uro.
Previdnost je pri takih hitrostih nujna, a kljub temu se na toboganih še vedno pripetijo nesreče in poškodbe. Tudi v Sloveniji. Leta 2022 je tako v Moravskih Toplicah moški ob prostem padu po toboganu drsel po vodni gladini in z nogami udaril v zaščitno ograjo ter si zlomil oba gležnja in koleno.
Istega leta se je v nesreči na toboganu v parku Aqualuna huje poškodoval sedemletni deček, ki je ob trku z drugimi kopalci utrpel zlom stegnenice in čeljusti ter raztrganine. V istem parku se je leta 2017 v naletu huje poškodoval še en kopalec, ki so ga v mariborski UKC odpeljali s helikopterjem.
Prehitro se spuščajo drug za drugim
Nesreče se na toboganih najpogosteje zgodijo, ko kopalci ne upoštevajo dovoljšnjega časovnega razmika in se drug za drugim prehitro spuščajo, za N1 pove predsednik izpitne komisije za preverjanje znanja reševalcev iz vode Igor Štirn.
Pri takih primerih medsebojno trčijo, premajhen časovni razmik pa je bil tudi vzrok za obe omenjeni nesreči v Aqualuni.
Štirn ob tem izpostavlja, da so v takih primerih najpogostejše in hkrati tudi najhujše poškodbe hrbtenice. “Reševalci iz vode seveda poznajo postopek za reševanje ob sumu na poškodbe hrbtenice, a to je treba preprečiti,” je jasen.
Redar ali zelena luč
Kot je izpostavil, igrajo pri preprečevanju takih nesreč veliko vlogo redarji, ki kopalce spuščajo na tobogan. Ti morajo kopalca po toboganu spustiti šele takrat, ko se prejšnji že umakne in ni nevarnosti za trčenje. “Ob toboganu mora biti red,” poudarja.
Na nekaterih kopališčih imajo sicer sistem urejen tako, da znak za spust namesto redarja poda zelena luč na semaforju, kar pa lahko nevesten kopalec ignorira.
Trčenje pa se lahko zgodi ne le med spustom, ampak tudi v izteku tobogana v bazen. “V izteku mora biti tobogan prazen. Zgodilo se je že, da je bil pod toboganom otrok, ki so ga v gneči spregledali in skorajda hodili po njem,” pove Štirn. Kot pravi, so sicer v osnovi vsi tobogani tako varni, da so nesreče redke oziroma se zgodijo zaradi naključja.
Ureznine zaradi površine tobogana. Brez nakita!
Štirn ob tem navaja, da so pri spustu po toboganu v vodnem parku možne tudi nekatere druge poškodbe, na primer manjše ureznine, ki jih povzročijo ne najbolj gladke površine toboganov.
“Zgodilo se je tudi že, da se je kopalcu med spustom zataknil prst, kar lahko pomeni hujšo poškodbo ali celo odtrgan prst,” je dodal. Prav zaradi nevarnosti za tako poškodbo je med spustom prepovedano nositi nakit.
Po nekaterih toboganih pa se je treba obvezno spuščati v ležečem položaju s prekrižanimi rokami in nogami.
Ko kopalca vrže iz korita …
Kot še pravi reševalec, se v izjemno redkih primerih lahko tudi zgodi, da kopalca med spustom vrže iz korita tobogana. “So redki primeri, se pa lahko zgodijo,” dodaja.
Zato je izjemno pomembno, da kopalci pred spustom poznajo pravila in se jih držijo ter da upoštevajo napotke redarja in počakajo na zeleno luč za spust.
Štirn ob tem ljudem svetuje tudi, da se po toboganih ne spuščajo, če jih je strah ali pa pred spustom nimajo dobrega občutka. “Treba je upoštevati navodila in se po toboganu spustiti brez prevzetnosti,” še dodaja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!