Menu Item
Pred pomnikom miru na Cerju na Krasu se je danes začela obnova v požaru uničenih območij, s čimer bodo skušali v naslednjih osmih letih sanirati kraške gozdove, so v uvodnem nagovoru izpostavili govorci. Prav tako bodo na Cerju pogozdovali v soboto, ko pričakujejo okoli 800 prostovoljcev. Že letos nameravajo posaditi 18.000 sadik.
Ogenj je julija uničil več kot 3.600 hektarjev goriškega in komenskega Krasa. “Trajalo bo desetletja, ne le leta, da pokrajina in vasi okrevajo,” so zapisali na spletni strani akcije Skupaj za Kras.
Zbrane na prvi akciji sajenja sadik so nagovorili župani treh v požaru prizadetih občin: Mauricij Humar iz Občine Miren-Kostanjevica, Tarik Žigon iz Občine Renče-Vogrsko in Erik Modic iz Občine Komen. Zahvalili so se za vso podporo, ki jo podjetja, organizacije in posamezniki namenjajo obnovi gozdov. Poudarili so, da narava trenutno potrebuje pomoč ljudi, saj se bo sama težko hitro obnovila, ljudi pa so povabili, naj si posajena drevesa v naslednjih letih kdaj ogledajo.
Tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darij Krajčič je izpostavil delovno vnemo prostovoljcev in pripravljenost pomagati, tako med požarom kot med obnovo.
Državni sekretar dr. Darij Krajčič se je danes udeležil prve akcije sajenja sadik, s katero bodo v okviru načrta sanacije pomagali pri obnovi gozda na pogorelem goriškem in delno komenskem Krasu. pic.twitter.com/9x9qwsceSM
— Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (@MKGP_RS) November 25, 2022
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše pa je predstavila Evropski zeleni dogovor, ki med drugim predvideva posaditev treh milijard sadik gozdnega drevja po vsej Evropi, in ob tej priložnosti spodbudila, da bi tudi Slovenija z zasajenimi drevesi na Krasu pomagala doseči ta mejnik.
Vodja območne enote zavoda za gozdove Sežana Boštjan Košiček je za STA poudaril, da morajo prizadeta območja pogozditi čim prej, saj morajo zasaditi sadike dreves, še preden se na pogoriščih razraste nizko grmičevje, ki bi preprečevalo rast drevesnih sadik. Pri tem se bodo osredotočili predvsem na območja, ki so bila 100-odstotno prizadeta v požaru, saj je tam nevarnost erozije in razraščanja makije največja.
Projekt obnove kraškega gozda Zeleno srce Krasa je s podpisom zaveze o dolgoročnem sodelovanju za zdaj podprlo 31 podjetij in organizacij. Zavezali so se, da bodo z udeležbo na različnih akcijah ali s finančnimi in drugimi donacijami omogočili nabiranje semen in vzgojo avtohtonih sadik listavcev, obnovo gozdov, vzpostavitev izobraževalno-turistične poti in proučevanje vpliva podnebnih sprememb na vzgojo sadik in obnovo gozdov.
Skupni center za obnovo Krasa so vzpostavile občine Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen. S Fundacijo Vrabček so podpisale pogodbo za zbiranje namenskih finančnih sredstev za obnovo Krasa, doslej so zbrale več kot 190.000 evrov.
Medtem je načrt sanacije v požaru poškodovanih gozdov pripravil tudi Zavod za gozdove Slovenije. Stroški sanacije so ocenjeni na več kot 47 milijonov evrov, večina načrtovanih del pa bo izvedena prihodnje leto in leta 2024.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!