Večina sindikatov ni za referendum: "Pokojninska reforma je dobra odločitev"

Delavska koalicija svari, da bo po reformi treba delati dlje, referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove bo daljše, realna vrednost pokojnin pa nižja. Hkrati jo vidijo kot nepravično, ker ne zvišuje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje, ki velja za delodajalce. Zanje še vedno ostaja v višini 8,85 odstotka, za delavce pa v višini 15,50 odstotka. Podpise bodo zbirali do 11. novembra.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti medtem opozarja, da nasprotniki reforme niso pokazali konkretnih izračunov. Tako trditev, da bodo pokojnine nižje, ne drži. S kombinacijo odmernega odstotka in referenčnega obdobja bodo pokojnine v povprečju namreč odmerjene višje za šest do 14 odstotkov, pri čemer bodo največ pridobili tisti z najnižjimi dohodki.

Prav tako po njihovih navedbah ne drži trditev, da bomo vsi delali dlje ali celo do 67. leta. Osnovno vodilo pri reformi je namreč upokojitev po 40 letih dela, vendar ne pred 62. letom, so pojasnili.

Kot so še poudarili, reformo podpira šest od sedmih reprezentativnih sindikalnih central, predstavniki delodajalcev v Ekonomsko-socialnem svetu, Zveza društev upokojencev Slovenije in Sindikat upokojencev Slovenije. Prav tako se z njo strinjajo Mladinski svet Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije in vodstvo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Šest sindikalnih central ni za referendum

"Reforma z zdajšnjo vsebino je dobra odločitev," je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. "Treba je pogledati celotno sliko, ne pa vleči iz nje samo podrobnosti", je pozval. Podobnega mnenja je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Cel paket ukrepov je po njegovem prepričanju "dober paket".

"Če reforma pade, bodo najbolj kratko potegnili tisti z najnižjimi plačami in tisti z najnižjimi pokojninami," je posvaril predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber.

Opozorili, kaj bi lahko izgubili

Če bo reforma na referendumu zavrnjena, tako denimo ne bo dviga invalidskih prejemkov, vdovskih in družinskih pokojnin, ki je predviden že z letom 2026, so opozorili. Prav tako bi odmera za izračun pokojninske osnove ostala pri 63,5 odstotka, in se ne bi po prehodnih obdobjih dvignila na 70 odstotkov.

Poleg tega ne bi bilo omogočeno povečanje odmernega odstotka za tri odstotne točke za vsako leto dela nad 40 let za tiste, ki še nimajo starostnega pogoja za upokojitev. Še naprej bi veljala omejitev pri uveljavljanju višjega odmernega odstotka za tiste, ki imajo več kot tri otroke. Zimskega dodatka za upokojence pa ne bi bilo.

Tisti, ki so začeli delati zelo zgodaj, morajo že zdaj delati več kot 40 let. To se z morebitno zavrnitvijo reforme na referendumu ne bi spremenilo. Pač pa bi se z reformo možnost zniževanja starosti zaradi zgodnjega začetka dela premaknila z 18 na 20 let, je povedal Zorko.

Hkrati poudarjajo, da ostajajo nespremenjeni pogoji za pridobitev poklicne pokojnine denimo za gasilce in vojake. Ti se še vedno lahko glede na osebne okoliščine upokojijo najprej v starosti 53 let ali kasneje kot že zdaj.

Pokojnina zaradi podaljšanja referenčenega obdobja višja

Glede podaljšanja referenčenega obdobja za izračun pokojninske osnove izpostavljajo, da bo precej višji odmerni odstotek izničil negativni učinek tega ukrepa. Na tiste, ki se jim pokojnina odmerja od najnižje pokojninske osnove, pa podaljšanje referenčnega obdobja ne bo imelo nobenega učinka. Kot je povedala predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar, bo njihova prva pokojnina po prehodnih obdobjih približno 11 odstotkov višja kot zdaj.

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška zavračajo tudi trditve o realnem padanju pokojnin zaradi novega načina njihovega usklajevanja, saj reforma ohranja tako usklajevanje z inflacijo kot z rastjo plač.

Ob očitku o nespremenjeni prispevni stopnji delodajalcev za pokojninsko zavarovanje, ki ostaja precej nižja od prispevne stopnje delavcev, pa pojasnjujejo, da so prispevne stopnje predmet drugih zakonov. "Ko bo to na mizi, si bomo prizadevali, da se stopnji izenačita," je zagotovil Albert Pavlič iz Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost.