Menu Item
V nedeljo se je na Brdu pri Kranju začel 27. letni posvet slovenske diplomacije. Gre za zadnji dogodek v seriji priprav Slovenije na članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodih. Nestalno članstvo so kot uspeh v uvodnih nagovorih navedle zunanja ministrica ter predsednici republike in državnega zbora. Omenile so tudi izzive, ki so pred Združenimi narodi in Slovenijo.
Na tridnevnem posvetu sodelujejo vodje slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov ter predstavniki ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Prvi dan so diplomate nagovorile zunanja ministrica Tanja Fajon ter predsednici republike in državnega zbora (DZ), Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič. Drugi dan srečanja jih bo nagovoril še predsednik vlade Robert Golob.
Fajon: Slovenija zna ostale države prepričati o svoji viziji
Fajon je ocenila, da je slovenska diplomacija med procesom iskanja podpore za članstvo v Varnostnem svetu (VS) Združenih narodov (ZN) dokazala, da ima znanje in potencial, da se je sposobna ne le prilagoditi na spremenjene okoliščine v mednarodni skupnosti, ampak da zna ostale države prepričati o svoji viziji razvoja globalnih odnosov.
“Slovenija bo toliko uspešna pri promociji svojih vrednot in interesov, tako v EU kot Natu ter širši mednarodni skupnosti, kolikor bo sposobna svoja stališča, ideje in predloge predstaviti na razumljiv in jasen način,” je poudarila.
Ocenila je še, da članstvo v VS ZN v letih 2024 in 2025 Sloveniji daje legitimnost, a hkrati tudi veliko odgovornost. “Te odgovornosti nas ne sme biti strah,” je poudarila Fajon, ki je glede tega optimistična.
Pirc Musar skrbi krhanje soglasja o pomenu in nujnosti sistema ZN
Medtem je Pirc Musar dejala, da je ne skrbi kakovost dela slovenskih diplomatov v VS ZN, jo pa skrbi, da se na svetovni ravni krha soglasje o pomenu in nujnosti sistema ZN.
Poudarila je, da se Slovenija ne more in ne sme strinjati s tem, da je sistem ZN neučinkovit, zastarel, celo nepotreben. Obljubila je, da si bo na različnih ravneh prizadevala za odkrito in vključujoče razmišljanje o nujnih reformah v sistemu ZN.
Klakočar Zupančič pa je izpostavila, da izvolitev Slovenije v Varnostni svet ZN daje novo spodbudo za razpravo o ustreznem položaju in vlogi tega organa ZN, pa tudi Generalne skupščine ZN pri zagotavljanju miru in varnosti v kompleksnem mednarodnem varnostnem okolju.
Predsednici in zunanja ministrica so sicer na novinarski konferenci izpostavile enotnost v slovenski zunanji politiki.
Po besedah Fajon je enotnost v slovenski zunanji politiki ključna za uspešno delovanje Slovenije na zunanjepolitičnem področju, medtem ko je Pirc Musar povedala, da z ministrico razmišljata podobno in se bosta tudi v prihodnje usklajevali. Da v DZ vodijo enako zunanjo politiko, kot je vladna, je izpostavila še Klakočar Zupančič.
“Palestinci zaslužijo svojo državo, Izraelci pa varnost”
V nagovorih na posvetu so ministrica in predsednici omenile tudi več izzivov, ki so pred ZN in Slovenijo.
Med njimi sta vojni v Ukrajini ter med Izraelom in palestinskim skrajnim gibanjem Hamas. Fajon je izpostavila, da so slovenska stališča do ruske agresije in bližnjevzhodnega konflikta jasna in konsistentna. To so spoštovanje mednarodnega in humanitarnega prava, nedotakljivost meja, zaščita civilistov in najbolj ranljivih skupin ter spoštovanje človekovih pravic.
“Palestinci zaslužijo svojo državo, Izraelci pa varnost. Oboji pa morajo sobivati drugi ob drugih,” je poudarila ministrica.
Pirc Musar je vojno na območju Gaze označila za simbol spektakularnega poraza mednarodne skupnosti, ko gre za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti v skladu z Ustanovno listino ZN.
Po njenih besedah je pomembno, da se Slovenija opredeli za humanost, za mednarodno pravo in za človekovo dostojanstvo.
Klakočar Zupančič pa je zagotovila, da bo DZ tudi v prihodnosti budno in zavzeto spremljal razmere v Ukrajini ter Izraelu in na palestinskih ozemljih in si po svojih močeh prizadeval za mir.
Meje slovenske zunanje politike niso samo v EU in Natu
Fajon in Pirc Musar sta omenili tudi širitev EU. Fajon je poudarila, da je Slovenija glasna zagovornica širitve, Pirc Musar pa je prepričana, da je v strateškem interesu, da v EU vstopijo vse države Zahodnega Balkana in tudi države iz vzhodne soseščine, ki so postopke pridruževanja EU šele začele.
Se mora pa Slovenija po besedah ministrice Fajon zavedati, da meje delovanja njene zunanje politike niso samo v EU in Natu ter v bližnjih regijah. “To na globalni ravni dokazujemo s članstvom v VS ZN ter udejanjamo z odpiranjem novih veleposlaništev in konzulatov, denimo v Etiopiji, Alžiriji in na Filipinih.” Ministrica je dodala, da tudi druge države krepijo svojo diplomatsko prisotnost v Sloveniji.
Predsednica DZ pa je izpostavila vlogo kulturne diplomacije, ki je po njenih besedah eno najpomembnejših orodij zunanje politike, a je bila doslej pogosto postavljena ob stran.
Ob tem je poudarila, da diplomacija ob vse intenzivnejši globalizaciji, digitalizaciji in razvoju novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, dobiva vse širšo vlogo, zato morajo biti vanjo vključeni strokovnjaki iz znanosti in gospodarstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje